Nižji račun za elektriko: Elektrika s strehe direktno v štedilnik je najboljša

Svetovalnica | 04.09.2025, 14:14 Mirjam Judež Oglasno sporočilo

Kako učinkovito zmanjšati stroške elektrike v naših gospodinjstvih? Ali se sončna elektrarna sploh še izplača? Kako je z baterijskimi hranilniki? Ali obstajajo še drugi načini, s katerimi lahko prihranimo? Naš gost je bil soustanovitelj in direktor podjetja SunContract Gregor Novak, pogovor pa je vodil Blaž Lesnik. Če imate še kakšno vprašanje, pokličite SunContract: 01 81 03 100 in radi vam bodo pomagali.

Danes se veliko govori, da se pogoji na trgu elektrike spreminjajo, tudi na področju sončnih elektrarn. Ali se danes sončna elektrarna sploh še izplača?

Sončne elektrarne so pri nas že od leta 2008, večji »bum« pa smo doživeli od leta 2020 naprej. Kot zanimivost: v dnevnem času, ko sonce sije, proizvedemo več elektrike, kot iz jedrske elektrarne. Se jo izplača imeti? To je pa odvisno od cene. Po celi Evropi je vse več sončnih elektrarn, ekonomska intenzivnost Evrope, tudi Slovenije, pa ni najboljša. Ni industrijskih odjemalcev, odjema je celo manj kot včasih, zaradi velikih količin sončnih elektrarn je elektrike veliko, celo preveč v času sončnih ur, zato je cena električne energije, ko sije sonce, zelo nizka, proti nič. Za vikende, ko je elektrike preveč, je cena celo negativna, moramo plačevati, če jo dajemo v omrežje. V večernih urah, ko sonca ni, je pa cena visoka. Od te relacije cen je odvisno, ali se sončno elektrarno sploh splača imeti.

S soncem je isto kot pri solati. Najboljša solata je, če grem na vrt, jo naberem, dam na krožnik in pojem. Najbolj zdrava je, vemo, kaj imamo in nobena država nam je ne zna obdavčiti, ker ne ve, da smo jo na vrtu pobrali. Isto je s soncem. Sonce, ki ga na strehi pridelamo, ga damo v hranilnik, doma porabimo, enostavno to naredimo še preden gre v omrežje, potem država tega niti ne vidi in česar ne vidi, težko obdavči. Domača energija s strehe v domačo toplotno črpalko ali v štedilnik je najbolj varna in dolgoročno najboljša zadeva.

Računi za elektriko so vedno višji. Katere so najbolj učinkovite rešitve, s katerimi bi jih lahko znižali?

V Sloveniji imamo trenutno shemo samooskrbe na letnem nivoju z letnim poračunom. Dali smo elektriko v omrežje, ko je sonce sijalo, v večernih urah, zimskih mesecih smo jo vzeli nazaj. Vlada ni izpolnila svojih obljub, ni uredila tega sistema, dobavitelji nosimo ogromne stroške zaradi razlike cen, ko dajemo elektriko v omrežje, ko so nizke cene in jo moramo dati strankam nazaj v času visokih cen. Lani smo vsi dobavitelji v Sloveniji imeli 21 mio stroškov, letos bodo ti stroški med 35 in 40 mio, drugo leto pričakujemo že 60 mio stroškov. To je nevzdržen model, zato je treba nekaj spremeniti. Edina rešitev, ki jo dobavitelji vidimo, je, da dodamo baterijski hranilnik. Elektriko, ki jo proizvedemo v sončnih dneh, spravimo v hranilnik in jo potem stranke porabljajo v večernih urah, čez noč ali v večernih urah celo dajemo elektriko nazaj v omrežje in stranke naredijo dobroimetje.

Kako to lahko deluje v praksi?

Pri SunContractu postavljamo baterijske hranilnike s 24-25 kWh (to je kapaciteta za navadno gospodinjsko hišo), če je hiša malo večja, lahko dva (50 kWh). Če je pa to neka kmetija, ki ima še več porabe (molzni stroj, hladilnice in tako naprej), pa damo 100 kWh baterijo, ki stoji nekje zunaj. To ni velika stvar, gre za omarico.

Koliko prihranka prinese tak baterijski hranilnik?

Za eno 24 kWh baterijo so prihranki lahko tudi okoli 2000 evrov letno na način, da elektriko daje, ko sonce sije, v baterijo, potem pa SunContract s pametnim upravljanjem te baterije, ki za vsakih 15 minut, 10 minut, 5 minut, ve, kakšne so razmere na trgu, oceni, ali jo pustimo za stranko ali pa jo nazaj prodamo v omrežje in stranki damo dobroimetje. Vsak dan stranka nabira dobroimetje. Naše stranke so imele čez poletje na računu znesek nič evrov, ker so imeli tako dobroimetje čez poletje, ki se bo lahko porabljalo še v jesenskih mesecih. Mi smo v njihovem imenu, ker smo tudi dobavitelji električne energije, avtomatsko z našim pametnim upravljanjem to optimizirali na način, da elektriko dajemo v omrežje v dobrih časih, ker ko sistem rabi elektriko, dobimo za to plačano in to stranka dobi kot dobroimetje. Njen račun se finančno izravna. Ona nič ne plačuje čez poletje, jeseni in pozimi pa zelo malo. Na tak način stranke z baterijskim hranilnikom resnično prehranijo. Takšen baterijski hranilnik stane okrog 7 tisoč evrov (v to je že všteta subvencija), stranka pa prihrani nekje 2 tisoč evrov na leto samo z baterijskim hranilnikom. Poleg sončne elektrarne, ki še nekaj prinaša zraven. To pomeni, da se baterijski hranilnik nekje v štirih letih čisto povrne in potem imamo 2 tisoč evrov ali pa še malo več, kolikor bo v bodoče, prihranka na računu. Je pa pomembno, kakšen priključek imamo doma. Recimo varovalke 3 x 25 amperov, to je navaden gospodinjski priključek v Sloveniji. Če je ta priključek še malo večji, 35 amperov, ker če imamo kakšen električen avto, rabimo te priključke še malo večje, potem so prihranki pri bateriji še večji, je lahko takoj 50 %. To je malo odvisno tudi od elektrodistributerja, kakšen priključek dovoli. Ampak 3 x 25 amperov so nekaj običajnega in to imajo praktično vsi.

Družinska samooskrba pomeni, da lahko z eno sončno elektrarno, ki ste jo že zgradili, in ji dodate še en baterijski hranilnik, z elektriko oskrbujete celo vaše družinske člane, ki živijo kjerkoli v Sloveniji in so priključeni na električno omrežje. Lahko dodate svojo mamo nekje na podeželju, svoj vikend, kakšnega prijatelja, lahko tudi soseda. S tem se vsem vašim družinskim članom zmanjša račun za elektriko. To je prvi projekt, s katerim skrbimo za celo družino, ki je v Sloveniji sicer zapostavljena.  

Kako je fizično videti ta baterijski hranilnik? Kako, kam se ga postavi?

Lahko se ga postavi v kotlovnico, v prostor, kjer imamo morda že toplotno črpalko. Gre za malo omarico, ki se jo pritisne nekam k steni: širina 70 cm, globina 30 cm in višina 1,5 m. Z roko ne občutimo, da bi se grela, tam stoji in mi jo upravljamo na daljavo prek računalnika. Lepota sistema baterijskega hranilnika in hibridnega razsmernika je, da ima hiša elektriko, tudi če v omrežju elektrike zmanjka, kar se nam zadnje čase čedalje večkrat dogaja (tudi zaradi naravnih nesreč in drugih težav). Doma ne boste niti vedeli, da je mrk, enostavno vam vse deluje. Če potem vidite, da je cela država brez elektrike, takrat ravno ne kuhate na elektriko, največji porabniki ostanejo malce prizemljeni in potem imate vi to elektriko lahko za več dni. Če pa kuhate in normalno delate, se pa baterija izprazni v enem dnevu.

Kako varno je to imeti doma?

Do 50 kWh ni nekih posebnih zahtev, tudi zakonskih, da se tak hranilnik ne bi smel imeti v hiši. Če pa je večji od 50 kWh, ga je priporočljivo imeti zunaj, ker gre za malo večjo zadevo. Pod določenimi pogoji pa je lahko tudi v prostoru. Mi upravljamo več kot 300 hranilnikov, večinoma so vsi v prostorih, večji so pa zunaj.

Če imamo netmetering, kako bi izgledalo, če bi vgradili še baterijo?

Namestimo vam baterijski hranilnik in hibridni razsmernik, obstoječo elektrarno pustimo. Ta hranilnik vključimo v obstoječo elektrarno in vi s tem dobite brezprekenitno poslovanje. V primeru, da elektrike zmanjka, vam vse deluje, hkrati pa začnemo uporabljati baterijo, da delamo prihranke. S tem ste tudi rešeni politike, ki je že večkrat požrla besedo in ves čas uvaja neke spremembe. S hranilnikom niste več odvisni od države, ampak le od trga in na trgu delamo prihranke. Politika na nas nima veliko vpliva ali pa skoraj nič.

Netmetering še vedno ostane?

Ne. Če želimo delati prihranke, vam spremenimo soglasje na Elektru in gremo v t. i. novo samooskrbo. Potem mi lahko elektriko v vašem imenu dajemo v omrežje, prodajamo, dajemo nazaj, za vas optimiramo, da pride do prihrankov. Vzporedno ne gre. Stari sistem na žalost vidim, da se bo v naslednjih mesecih, najkasneje letu, izpel, ker država ni držala besede.

Kakšna je življenjska doba hranilnikov?

Pri neki normalni uporabi pričakujemo, da bo hranilnik deloval nekje 15 let, po 15 letih pa ima še vedno kapaciteto 70 %. Takrat se smatra, da je hranilnik prišel na rob življenjske dobe. Če je malo bolj intenzivna uporaba hranilnika, če delamo večje prihranke, če ga dvakrat na dan napolnimo in spraznimo, potem pa življenjska doba pade na 10 let. Ampak kakovost teh hranilnikov je postala res dobra. Osnovno garancijo imajo 5 let, lahko se pa garancija podaljša tudi na 10 let in če ne deluje brezhibno, ga zamenjamo.

Poslušalec pove, da ima elektrarno že 6 let in postavljen sistem letnega obračuna. Ima tudi toplotno črpalko. Kako lahko te viške, ki jih poleti naredi in mu jih obračunajo na koncu leta, kolikor toliko unovči, da bi vsaj nekaj prihranil, saj ima veliko porabo v času, ko je slabo, hladno vreme?

V vsakem primeru vam svetujem, da greste v novo samooskrbo. Zakaj zdaj? Marsikdo bo rekel, dokler ta sistem deluje, ga bomo izkoristili do konca. To je tudi neko logično razmišljanje, ampak trenutno so še dobre subvencije za baterijske hranilnike. Vemo, da vsakič, ko pride nova subvencija (če sploh), je nižja. Priporočam, da izkoristimo obstoječe subvencije, ker ko se bo vsulo 60 tisoč uporabnikov, bo premalo denarja oziroma bodo subvencije nižje, če sploh še bodo. Zdaj so lepe subvencije, ni pa nekega velikega navala. Zdaj pa še vaše tehnično vprašanje. Dva odgovora vam lahko dam. En je, da lahko delamo z baterijskim hranilnikom, pametnim upravljanjem in vašo toplotno črpalko že celo leto. Če imate tak sistem, da s toplotno črpalko delate toplo sanitarno vodo, ga lahko mi z našim pametnim upravljanjem vklopimo in vam takrat, ko so nizke cene in je poln hranilnik, poskusimo narediti še nekaj toplote v vašem zalogovniku, zato da imate mogoče za par dni toplo sanitarno vodo. To je rešitev znotraj dneva ali tedna. To, ko ste rekli, da sezonska rešitev zdaj ne bo več takšna, kot je bila z netmeteringom, tu pa nastopijo ti prihranki. Te prihranke vi dobite na nek način kot dobroimetje. Prihranki se nabirajo, vi jih lahko koristite v jeseni, ko imate visoke račune. Mi vam ne smemo dati denarja zaradi zakonskih omejitev, ker niste registrirani za proizvodnjo električne energije, ampak mi imamo svojo licenco, mi pa to lahko naredimo s prihranki na vašem računu in potem, ko pridejo višji računi, se zmanjšajo za prihranke in je vaš račun spet nizek - tudi v zimskih mesecih.

Za nasvet lahko pokličete SunContract: 01 81 03 100.

Ste edini, ki ponujate družinsko samooskrbo. Kaj to pomeni?

To pomeni, da bi lahko z eno sončno elektrarno, ki ste jo že zgradili, pa dodate še en baterijski hranilnik, mogoče celo malo večji, pokrivate ne samo lastne hiše, ampak celo vaše družinske člane, ki so kjerkoli v Sloveniji in so priključeni na električno omrežje. Vi lahko dodate svojo mamo, ki je nekje na podeželju, pa svoj vikend, pa tudi kakšnega prijatelja, lahko tudi soseda, ampak mišljeno je bolj za družino. Dodate odjemna mesta, tam, ko jemljete elektriko in z vašo sončno elektrarno in z baterijskim hranilnikom dodate toliko elektrike v omrežje, mi to avtomatsko delamo za vas, kolikor jo vaši porabniki na drugem koncu Slovenije porabljajo. Kaj smo s tem naredili? Elektriko iz vaše sončne elektrarne smo porabili še za vašo družino in vsem vašim vsem družinskim članom zmanjšamo račun za elektriko, lahko tudi na nič. In to je prvi projekt, s katerim skrbimo za celo družino. Družina je vedno zapostavljena v Sloveniji, ampak za ekonomijo je pa družina celica.

Kako varna je investicija v sončno elektrarno? Se bo povrnila prihodnja leta?

Naša logika je, da smo čim manj odvisni od države in njene »dobre volje«. Jaz mislim, da se investicija izplača, ampak absolutno skupaj s hranilnikom. Mi gledamo Kalifornijo, ki je nekaj let pred Evropo in tam vidimo, da je ogromna količina hranilnikov, ki opravljajo vlogo, da elektriko balansirajo in dajo v omrežje, kar je dobro za omrežje in za ljudi, ki so investirali v te hranilnike. In sistem v Kaliforniji deluje. Isto je v južni Avstraliji, ki se je odločila, da bo imela do leta 2030 elektriko izključno na sonce, pa nekaj plinskih elektrarn za rezervo in to je to. Tam nimajo vodne energije. V Evropi smo malo zadaj, ampak vidimo smer, kjer so dobre prakse po svetu. Ljudje so neodvisni od politike, tudi tržnih cen, ki so lahko v zimskih mesecih zelo visoke. Isto kot pri solati. Najboljša solata je, če grem na vrt, jo naberem, dam na krožnik in pojem. Najbolj zdrava je domača, največ smo prihranili in vemo, kaj imamo in nobena država nam je ne zna obdavčiti, ker ne ve, da sem jo na vrtu pobral. Isto je s soncem. Sonce, ki ga na strehi pridelamo, ga damo v hranilnik, doma porabimo, enostavno to naredimo še preden gre v omrežje, potem država tega niti ne vidi in česar ne vidi, težko obdavči. Vse ostalo ima nek »dotik« z državo, kjer je vedno neko tveganje (predvsem politično). Domača energija s strehe v domačo toplotno črpalko ali v štedilnik je najbolj varna in dolgoročno najboljša zadeva.

Se sončna elektrarna sploh še izplača? Direktor Novak takole odgovarja:

Prisluhnite oddaji!