Duševno zdravje kmetov: Kako prepoznati stisko in poiskati pomoč

Svetovalnica 04. 09. 2025, 13:30 Tanja Dominko

V oddaji Svetovalnica je dr. Lilijana Šprah, priznana psihologinja in predstojnica Družbeno medicinskega inštituta na ZRC SAZU, spregovorila o eni najpomembnejših, a pogosto spregledanih tem: duševnem zdravju kmetov. V času sejma Agra in vse večjih izzivov v kmetijstvu je oddaja ponudila vpogled v stiske, s katerimi se kmetje srečujejo, ter konkretne nasvete in možnosti za pomoč. V nadaljevanju povzemamo ključne poudarke iz pogovora, strokovne nasvete in priporočila, kako prepoznati znake stiske ter narediti prvi korak k izboljšanju duševnega zdravja.

Zakaj so kmetje posebej ranljivi?

Posebnosti kmečkega življenja
Kmetje so zaradi narave dela izpostavljeni številnim tveganjem za duševne težave:
• Nepredvidljivost narave: Vreme lahko uniči mesece truda.
• Prepletanje zasebnega in poklicnega življenja: Družinske kmetije prinašajo dodatne pritiske.
• Ekonomska negotovost: Odvisnost od kreditov in subvencij.
• Družbeni pritiski: Občutek nerazumevanja in pogosti protesti.

Mednarodne raziskave kažejo:
• 45 % kmetov je pod prekomernim stresom.
• 35 % ima znake depresije.
• 60 % doživlja hudo tesnobo.
• Stopnja samomorilnosti je večkrat višja kot v splošni populaciji.

Prepoznavanje znakov stiske

Dr. Lilijana Šprah poudarja, da nihče ni popolnoma duševno zdrav vse življenje. Pomembno je prepoznati, kdaj gre za resnejšo težavo.
Ključni znaki:
• Težave trajajo več kot 14 dni: Slabo počutje, žalost, tesnoba ali razdražljivost.
• Izguba veselja: Stvari, ki so nas prej osrečevale, nas več ne razveselijo.
• Težave pri delu: Upad motivacije, pogoste napake.
• Motnje v odnosih: Umikanje, konflikti.
• Fizični simptomi: Nespečnost, utrujenost, glavoboli.
• Samomorilne misli: Neposreden znak za takojšnje iskanje pomoči.
Če opazite katerega od teh znakov pri sebi ali bližnjih, ne odlašajte z iskanjem pomoči.

Stigma in ovire pri iskanju pomoči

Ena največjih težav je stigma. Kmetje so pogosto vzgojeni v duhu samostojnosti in molka o težavah, kar vodi v:
• Zatiranje čustev in strah pred obsojanjem.
• Nerazumevanje pomena duševnega zdravja.
"Prvi razbremenilni pogovor je lahko že sam po sebi zdravilen," poudarja dr. Šprah.

Alkohol kot past samozdravljenja

Alkohol je na kmetijah pogosto prisoten, a ni rešitev:
• Kratkoročno olajšanje, dolgoročno pa poslabšanje duševnega zdravja.
• Povečano tveganje za samomorilno vedenje.
Poiščite druge načine sprostitve – pogovor, telesna aktivnost, vključevanje v skupnost ali strokovno pomoč.

Kje in kako poiskati pomoč?

Telefonske linije in svetovalne storitve
• Svetovalna linija Kmetijsko gozdarske zbornice: 070 444 202
• Klic v duševni stiski (nočna linija): 01 520 99 00 (19.00–7.00)
• Dnevna svetovalna linija: 031 704 707 (8.00–20.00)
Te storitve so anonimne, dostopne in lahko prvi korak do pomoči.

Projekt Polja moči vključuje:
• Brezplačne delavnice in izobraževanja
• Informacijska gradiva
• Povezovanje skupnosti

Akcijski nasveti

• Redno spremljajte svoje počutje
• Ne bojte se pogovora in iskanja pomoči
• Podprite drug drugega v skupnosti
Duševno zdravje je temelj dobrega življenja – tudi na kmetiji.

Prisluhnite celotni Svetovalnici!

Letos bodo v okviru projekta PoljaMoči svetovni dan preprečevanja samomora obeležili s predavanjem »Skupaj za preprečevanje samomora na podeželju«, kjer bodo opozorili na problematiko samomorilnega vedenja pri osebah, ki kmetujejo. Kmetje sodijo med poklicne skupine, ki so zaradi posebnih življenjskih in delovnih pogojev izpostavljene večjemu tveganju za samomor, saj statistike beležijo tudi do 3,5-krat večjo samomorilno ogroženost v primerjavi s splošno populacijo.

Vabljeni, da prisluhnete spletnemu predavanju z naslovom »Skupaj za preprečevanje samomora na podeželju«, ki ga bo izvedla psihiatrinja Petra Jelenko Roth, ki ima dolgoletne izkušnje s pomočjo ljudem v najrazličnejših stiskah. Spletno predavanje bo potekalo 10. 9. 2025, s pričetkom ob 20.00 uri. Udeležba je brezplačna, potrebna pa je prijava.