Janša: Čas za klic k razumu, ne za deljenje predvolilnih bonbončkov

Slovenija | 24.09.2025, 13:28 Petra Stopar

»Božičnica – nagrada za dobre rezultate dela in gospodarjenja ali nov davek?« To se v odzivu na predlog uvedbe obvezne štirinajste plače sprašuje predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. Pravi, da v SDS absolutno podpirajo izplačila čim višje, neobdavčene božičnice, povsod, kjer rezultati poslovanja to omogočajo. Višina naj bo rezultat poslovne politike in socialnega dialoga, je zapisal v objavi na družbenem omrežju X, v kateri se je odzval na vladna izhodišča za uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila razbremenjena tako dohodnine kot socialnih prispevkov.

Božičnica je, tako Janša, po definiciji nagrada za dobre rezultate dela in gospodarjenja. »Nagrada, ne plača,« je jasen. Tudi božičnico za upokojence, natančneje zimski letni dodatek, je treba po njegovih besedah razumeti kot nagrado za njihovo minulo delo in le delno kot socialni korektiv.

Svarila pred novim davkom

»Dodatna obvezna izplačila v podjetjih, ki so na robu preživetja na trgu, pa lahko te subjekte zgolj potisnejo preko roba v stečaj ter zaposlenim tako drastično ogrozijo - in ne povečajo blaginje,« je posvaril predsednik SDS in s tem povzel tudi kritike gospodarstva na račun tega predlaganega ukrepa. Premier Robert Golob je sicer v ponedeljek dejal, da bo božičnica obvezna že letos.

V javnem sektorju, kjer da je vlada s plačno reformo zgolj linearno dvignila plače, ne da bi v sistemu zagotovila zadostna sredstva za nagrajevanje uspešnosti, zaradi česar produktivnosti javnega sektorja ni nič povečala, medtem Janša izplačilo božičnice kot možno in pravično vidi le takrat, kadar ima državna blagajna presežke.

»Če bo vlada v okviru predloga zakona o božičnici v javnem sektorju predložila dokazila o pozitivnem stanju v proračunu, bomo tak predlog seveda z veseljem podprli,« je pripomnil ob letošnjem proračunskem primanjkljaju, ki je v osmih mesecih dosegel nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov. »Če pa božičnica postane obveza povsod - ne glede na stanje v proračunu in bilancah gospodarskih subjektov - pa to seveda ni več božičnica, ampak zgolj nov davek,« je bil jasen.

Za primerjavo je dal Janša Hrvaško in pojasnil: »V položaju, ko sosednja država beleži štirikrat višjo gospodarsko rast, ko se tja selijo uprave slovenskih podjetij, potrebujemo streznitev, in ne dodatnega zapravljanja prihodnosti naših otrok, zato je zdaj čas za klic k razumu in ne za delitev predvolilnih bonbončkov.«

OZS premierju očita nespoštovanje socialnega dialoga

In prav to, za bonbonček pred volitvami, je napoved premierja Goloba označil upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). »Saj ni res, pa je. Predsednik vlade je napovedal obvezno božičnico brez kakršnegakoli predhodnega socialnega dialoga. Ko smo se delodajalci ponovno vrnili v Ekonomsko socialni svet (ESS), smo se s protokolom zavezali, da bomo spoštovali socialni dialog. Pod dogovor se je podpisal tudi predsednik vlade in se s tem zavezal, da brez potrditve v socialnem dialogu ne bomo sprejemali nobene obremenitve,« so spomnili v upravnem odboru.

Zatrdili so, da podpirajo božičnico, a mora biti neobvezna in neobdavčena. »Težko je konec leta izplačati božičnico, če teh sredstev nismo planirali in je blagajna prazna. To obrtnike in podjetnike vodi v hude finančne stiske in težave, nekatera podjetja bodo prisiljena odpuščati,« so opozorili.

Če bo premier vztrajal pri obveznem izplačilu, bo zbornica izstopila iz ESS, ne izključuje niti možnosti državljanske nepokorščine. Če bi vlada res želela pomagati zaposlenim, bi po mnenju OZS razbremenila stroške plač in ohranila postopno dvigovanje splošne davčne olajšave.

SDS s predlogom za poseg v dohodnino za razbremenitev plač

Ravno s tem ciljem so svoj predlog zakona o dohodnini včeraj v parlamentarni postopek vložili poslanci SDS. Poleg posega v dohodninsko lestvico, bi se splošna dohodninska olajšava drugo leto dvignila na 8000 evrov, leto zatem bi bila pri 9000 evrih, od leta 2028 naprej pa pri 10.000 evrih.

V SDS tako v tem delu sledijo zasnovi dohodninskih sprememb, ki jih je marca 2022, nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami, na predlog takratne vlade pod vodstvom Janše sprejel Državni zbor in bi pomenila postopen dvig neto plač. Takrat je bil predviden dvig olajšave do leta 2025 na 7500 evrov. Po prihodu na oblast je sedanja koalicija proces postopnega dviga splošne olajšave ustavila.

 

Poslanska skupina SDS tokrat predlaga tudi poseg v dohodninsko lestvico z dvigom pragov za vstop v posamezne dohodninske razrede in s tem počasnejšim prehodom v višje razrede. Podobno kot v davčnih spremembah iz leta 2022 je predvideno znižanje najvišje davčne stopnje s 50 na 45 odstotkov, z novim pragom za vstop v ta razred pri 90.000 evrih. V tem letu je sicer prag za vstop v najvišji razred določen pri nekaj več kot 78.000 evrih.

Prag za vstop v razred s 26-odstotno obdavčitvijo bi se dvignil s sedanjih 9210 na 10.630 evrov, prag za vstop v razred s 33-odstotno obdavčitvijo s 27.089 na 31.240 evrov in prag za vstop v razred z 39-odstotno obdavčitvijo s 54.178 evrov na 62.480 evrov.

Prvi razbremenitveni učinki za zaposlene bi se po navedbah SDS pokazali že leta 2026. Zaposleni z minimalno plačo bi tako po njihovih izračunih prejeli 438 evrov letno oz. 36,50 evra mesečno več. Tisti s povprečno plačo bi prejeli 854 evrov letno oz. 71 evrov mesečno več. Ob dvakratniku povprečne plače pa bi razbremenitev dosegla 1337 evrov letno oz. 111 evrov mesečno.

Leta 2028 pa bi ob dvigovanju splošne olajšave zaposleni z minimalno plačo neto prejeli 758 evrov letno oz. 63 evrov mesečno več. Tisti s povprečno plačo bi prejeli 1374 evrov letno oz. 115 evrov mesečno več, tisti z dvakratnikom povprečne plače pa skoraj 2000 evrov letno oz. 166 evrov mesečno več.

Po prepričanju poslancev SDS je njihov zakonski predlog univerzalen in pravičen, saj imajo od predlagane razbremenitve korist vsi zaposleni, ne glede na višino plače. Hkrati pa se znižuje davčni primež in dviguje konkurenčnost slovenskega gospodarstva, so zapisali.