37. Romanje treh Slovenij | (foto: Matjaž Merljak)
Tudi Gorski kotar je del slovenskega kulturnega prostora
Slovenci po svetu | 04.08.2025, 11:51 Matjaž Merljak
Na Svetih Višarjah je bilo včeraj 37. Romanje treh Slovenij, ki ga pripravljata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Začelo se je s predavanjem etnologa Marka Smoleta, ki je govoril o Slovencih na Hrvaškem, še posebej v Gorskem kotarju ter tudi o znamenjih upanja za vztrajanje v obmejnem področju. Osrednji del romanja je bila sveta maša v božjepotni Mariji cerkvi, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Pri njej so se romarji iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva zahvalili za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku.
Marko Smole (1963) je poznavalec Gorskega kotarja in zbiratelj etnološkega bogastva. Kljub temu, da živi v Ljubljani, z družino skrbi za posestvo in domačo hišo prednikov - Palčavo šišo v Plešcah, ki je od leta 2006 za javnost odprta zasebna etnološka zbirka.
Uvodoma je pletel vzporednice med Svetimi Višarjami in Sveto Goro nad Plešci oz. Gerovim, ki je bila nekdaj stičišče vernikov šestih škofij. Iz teh krajev prihaja tudi Peter Klepec, ki je poznan kot ljudski junak obmejnih krajev.
Povedal je, da je na Hrvaškem registriranih 17 slovenskih društev, ki so hrbtenica slovenske narodne skupnosti, od njih je 15 kulturnih društev. Vsa se združujejo v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, ki je med ostalim članica novih zamejskih koordinacij. V državi raste število učencev slovenskega jezika, hkrati je vse več mladih, ki študirajo v Sloveniji. Po drugi strani pa vztrajno pada število Slovencev. K temu prispevata počasna, a vztrajna asimilacija ter pomanjkanje institucionalne opore. Hrvaška zakonodaja namreč ne razlikuje med avtohtonimi in priseljenskimi manjšinami. Njihove pravice v lokalni skupnosti pa so določene glede na število pripadnikov. Edina slovenska skupnost, ki ima duhovno oskrbo, je zagrebška, duhovnik pa prihaja iz Slovenije.
Dolini ni prizanesla nobena od svetovih vojn, v razvoj se ni vlagalo, veliko je bilo izseljevanja. Novo razmejitev je prineslo leto 1991 in osamosvojitev Slovenije in Hrvaške, ko je brat k bratu moral iti mimo policista in carinika, kasneje je prišla še ograja z bodečo žico. A ljudje vztrajajo, ker jih povezujejo narečje in stoletne vezi življenja ob meji. Veseli bodo, če bodo prostor kot obmejen videli tudi v politiki in se bo izboljšala možnost za življenje, tudi glede služb. Upajo v povezovalni pomen Vzročne kmetije v Prezidu, ki jo bodo odprli jeseni.
Osrednji del romanja je bila sveta maša v Marijini božjepotni cerkvi. Ob škofu Jamniku so somaševali Dori Pečovnik, predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca ter drugi slovenski duhovniki, ki delujejo med rojaki v Evropi. Škof je v pridigi naglasil: “Na svetem kraju smo zbrani. Letos je posebej še pomembno. Obhajamo tudi stoletnico ponovne zgraditve te cerkve, v kateri smo zbrani. Svet kraj nas povezuje v eno družino. Svet kraj, ki je doživel marsikaj hudega, težkega prvo svetovno vojno, druge preizkušnje pa vendarle: Marija nam tukaj govori, da dobro zmaga nad zlom, da je luč močnejša od teme, da je odpuščanje močnejše od vsakršnega sovraštva. To stičišče med Avstrijo, Italijo, Slovenijo, pa tudi drugimi narodi, drugimi državami v Evropi nas vabi, da bi pri Mariji poglobili svojo vero, nas vabi, da bi iskali tisto, kar združuje, kar povezuje, ker tega je bistveno, bistveno več od tega, kar nas ločuje.”
Sveto mašo in kulturni program po njej sta obogatila Cerkveni pevski zbor Sv. Križ Rogaška Slatina in Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov, ki je letos na romanju sodeloval že desetič.
Kvartet se je javnosti prvič predstavil septembra 2013 in s svojimi nastopi že kmalu postal prepoznavna komorna skupina v Sloveniji in tudi širše. Njihov program vsebuje klasične, zabavne in narodno-zabavne skladbe, s posebno pozornostjo pa so vanj vključene tudi številne odlične priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Kvartet sestavljajo: prvi klarinet Slavko Goričar, drugi klarinet Milan Pavliha, tretji klarinet Janez Mramor in bas klarinet Matevž Mercina.
Zbor, ki ga vodi Andreja Došler, pa ima že dolgoletno tradicijo, v prvi vrsti poje pri cerkvenem bogoslužju, se pa vsako leto udeleži območne revije odraslih pevskih zborov in je bil že trikrat izbran na medobmočno revijo. Sodeloval je na državni reviji cerkvenih pevskih zborov v Kopru.
V kulturnem programu so predstavili tudi monografijo o svetovno znanem umetniku slovenskega rodu Marjanu Grumu, ki živi in ustvarja v Argentini. Knjiga je nedavno izšla pri Rafaelovi družbi, konec septembra bo v Ljubljani tudi odprtje razstave Grumovih del. Na Svetih Višarjah so se sklenili tudi Višarski dnevi mladih, ki so letos potekali v najzahodnejšem delu avstrijske Koroške, s posebnim poudarkom na Ziljski dolini in Špitalu ob Dravi.
