Ali bom bližnjim v breme? Še lahko živim?

| 21.07.2025, 10:46 Marjana Debevec

Potem, ko je državni zbor v petek kljub nasprotovanju stroke in velikega dela civilne družbe sprejel zakon, s katerim je uzakonjen samomor za hudo bolne in ostarele, je Glas za otroke in družine začel zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum. Na breme, ki ga bodo ranljivi ljudje čutili zaradi omenjenega zakona, je ob tem opozorila psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Maja Rus Makovec. Zakon odločno zavrača tudi Slovenska medicinska akademija.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja po mnenju prof. dr. Maje Rus Makovec odpira vrsto vprašanj, ki segajo onkraj individualne svobode, zlasti ko gre za ranljive osebe.

»Nekdo v začetni fazi demence, ali pa je starejši in razmišlja o sebi in svoji prihodnosti, lahko nosi veliko breme, ali bo obremenil svoje bližnje, ali jim bo v breme ali jim bo v trpljenje. Vprašal se bo: kakšna je moja dolžnost - ali lahko živim ali ne smem, ali rad živim, ali sem zaželen pri teh ljudeh, ali pa jim bom delal samo težave.«

Dr. Makovec Rus je pri tem obsodila zakon, ki omogoča samomor s pomočjo. »To, da obstaja izhod, kot ga predlaga zakon, ni zanemarljiv socialni pritisk, še posebej pri ljudeh, ki niso dobro vpeti v medosebne odnose.«

Odgovor na stiske ni samo-usmrtitev

Da se bodo bolni in umirajoči kot ranljiva skupina ob novem zakonu znašli pod pritiskom, so v nedavni izjavi poudarili tudi slovenski škofje. Prepričani so, da odgovor na stisko ni samo-usmrtitev, ampak dodajanje življenja dnevom, ki so bolniku še namenjeni.

Namesto samomora s pomočjo potrebujemo sistemsko okrepitev paliativne oskrbe, več medčloveške bližine, psihosocialne podpore in duhovnega spremljanja, so zapisali.

Škofje ob tem podpirajo prizadevanja vseh civilnodružbenih organizacij, ustanov in posameznikov, ki se zavzemajo za zaščito človekovega življenja.

Med njimi je Glas za otroke in družine, ki v teh dneh intenzivno zbira podpise za naknadni zakonodajni referendum, s katerim bi sporni zakon razveljavili. Ob tem poudarjajo, da lahko podpise na pošto oddate samo še danes, sicer je velika verjetnost, da jih ne bodo prejeli pravočasno.

Podpise zbrane po današnjem dnevu, pa prosijo, da najkasneje do vključno četrtka osebno prinesite na naslov Malejeva 3, Ljubljana.

IZJAVA SLOVENSKE MEDICINSKE AKADEMIJE

Državni zbor RS je 18. julija 2025 sprejel Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki samomor z asistenco predvideva kot novo vrsto zdravstvene storitve v okviru javnega zdravstva in nalaga osebnemu ali nadomestnemu zdravniku ter psihiatru zadolžitve, ki niso bile predhodno dogovorjene z zdravstveno stroko in strokovnimi združenji. Kljub podpori večine volivcev in poslancev DZ ostaja Slovenska medicinska akademija pri stališču, da je Zakon nedomišljen in na neprimeren način posega v odnose med bolnikom in zdravnikom.

Zdravniki se opredeljujemo do zakona na nepolitični, nestrankarski, neverski, poklicno avtonomni način, in ne dovolimo, da bi nam zaradi izraženih stališč kdorkoli pripisoval drugačno kot le zdravniško-deontološko stališče, podprto z mednarodnimi predpisi, ki urejajo dolžnosti določenega poklica.

Med temeljnimi načeli zakona je izpuščeno načelo spoštovanja avtonomije zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Poklicna avtonomija predstavlja temelj strokovne odgovornosti, ki jo pri zdravnikih določajo tudi sprejeta etična načela, ki glede evtanazije in pomoči pri samomoru izhajajo iz mednarodnih dokumentov: Ženevske deklaracije World Medical Association (WMA), prvič sprejete na Generalni skupščini leta 1948 in kasnejših posodobitev stališč Ethical Committee WMA, ki smo mu zavezani zdravniki vsega sveta. Poleg tega ne smemo zanemariti dejstva, da živimo v času neoliberalnega potrošništva, katerega miselnost vodi v evtanazijski mobing, na kar opozarja tudi WMA.

SMA ugotavlja, da sedanje besedilo ZPPKŽ  kljub drugačnim obljubam zakonodajalca ohranja zdravnika v centru zakonske procedure kot pomočnika pri samomoru sočloveka, česar večina zdravnikov ne sprejema, saj je pomoč pri samomoru v nasprotju z zdravniško etiko in deontologijo.

Ob zavračanju zakona zaradi nespoštovanja naše poklicne avtonomije SMA opozarja tudi širšo družbeno skupnost, da uvajanje asistence pri samomoru lahko prinaša tudi za naše okolje specifične in izrazitejše družbene anomalije, ki bi bile za spoštovanje človekovih pravic hujše breme kot je sedanje odtegovanje pomoči pri samomoru. Samomor predstavlja velik problem slovenske družbe, sprejetje zakona s spremenjenim odnosom do samomora pa bo pomenilo še dodaten izziv v širšem družbenem okolju.

Slovenska medicinska akademija