
Gostje oddaje Pogovor o Miran Možina, Maša Naraločnik Sinur, Denis Kordež in Franci Gerbec | (foto: ARO)
Kako zagotoviti kakovostno, dostopno in varno psihoterapijo?
Pogovor o | 09.06.2025, 08:25 Petra Stopar
Povpraševanje po psihološki pomoči narašča, a je sistem pomanjkljivo urejen, še posebej na področju psihoterapije. Prav zato je Ministrstvo za zdravje pripravilo predlog zakona, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi. O zakonu med zainteresirano javnostjo trenutno ni soglasja. Zdravniška stroka ga ocenjuje kot nesprejemljivega in škodljivega, medtem ko ga psihoterapevtska združenja in zveza organizacij pacientov vidijo kot korak k izboljšanju stanja.
Direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Dunaj, psihiater in psihoterapevt prof. dr. Miran Možina je v oddaji Pogovor o povedal, da je trenutno dostopnost psihoterapije zelo slaba – dolge čakalne dobe in pomanjkanje strokovnjakov zahtevajo sistemske rešitve. Predlagani vladni zakon bi po njegovi oceni odprl možnost, da pride še en dodaten profil zdravstvenih delavcev in okrepi javne time. »Odpre pa se možnost, da bodo zdravniki napotovali k psihoterapevtom, česar do zdaj še nismo imeli. Ne gre za nek tektonski premik, ampak za razumno potezo, ki omogoča, da se nekaj premakne na bolje,« je dejal.
Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Denis Kordež je poudaril, da namen zakona ni poseganje v delo zdravnikov ali kliničnih psihologov, temveč razširitev zdravstvenih timov z novim, reguliranim profilom psihoterapevta, ki bo moral izpolnjevati stroge pogoje in bo podvržen nadzoru ter licenciranju, medtem ko imamo danes na tem trgu kaos: »Kot prvo, imamo od tako imenovanih vikend tečajev do izjemnih strokovnjakov s področja psihoterapije. Pa vendar, ljudje med njimi ne znajo in ne morejo razlikovati. Kot drugo, je to v najširši meri trenutno dostopno samo za denar, torej samoplačniško. Strokovnost, kakovost, varnost je zdaj vprašljiva ali pa je celo ni. Torej zakon je namenjen regulaciji, ne deljenju nekih ideoloških nazorov in mnenj, kaj bi bilo bolj prav in kaj bi bilo bolj narobe.«
Zakon je namenjen regulaciji, ne deljenju nekih ideoloških nazorov in mnenj, kaj bi bilo bolj prav in kaj bi bilo bolj narobe.
Podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec je postregel s podatkom, da je 75 odstotkov antidepresivov predpisanih s strani splošnih zdravnikov, kar po njegovem kaže na pomanjkanje alternativnih terapevtskih pristopov. »Problem so odnosi in premalo pogovarjanja med ljudmi, z ljudmi. In pri teh stvareh nimamo diagnoz, ne poznamo jih. Kakšna pa je medicinska diagnoza za družinsko terapijo? Se da predpisati zdravilo? Ne da se, problemi pa so, se pravi v medsebojnih odnosih,« je prepričan.
Zavedamo se, da je psihoterapijo izven zdravstva treba regulirati, bojimo pa se, da ta zakon pelje v nižanje standardov.
Da zakon le prenaša kaos psihoterapije s trga v javni zdravstveni sistem, pa opozarja medicinska stroka – zdravniki, psihiatri, pedopsihiatri in klinični psihologi, oddelki za psihologijo univerz in več društev bolnikov. V njihovem imenu je o predlogu zakona v oddaji spregovorila klinična psihologinja in vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Velenje mag. Maša Naraločnik Sinur: »Mi pravzaprav ne vemo, kako bo nekdo imel naziv psihoterapevt, kakšne so njegove kompetence in njegova znanja, nič ne vemo. In tukaj zakon izenačuje nekoga, ki je recimo pet let obiskoval in naredil fakulteto na magistrski stopnji iz psihologije in štiri leta specializacijo iz klinične psihologije, v okviru katere se je izobraževal iz ene od psihoterapevtskih smeri, ki so skladne z mednarodnimi smernicami, ki so najbolj uveljavljene v okviru zdravstva.« Po njenih besedah se tudi v zdravstvu zavedajo, da je psihoterapijo izven zdravstva treba regulirati, za ta zakon, pa se bojijo, da pelje v nižanje standardov.
Celotnemu enournemu pogovoru lahko prisluhnete v našem Avdio arhivu ali na priloženem posnetku.