Počitniški pozdrav: 6. dan - Sassari, misijoni in "slovenski Sardinec"

Radijske počitnice 05. 06. 2025, 08:34 Nataša Ličen Alen Salihović

Šesti dan radijskih počitnic na Sardiniji je zaznamoval poldnevni izlet v meso Sassri, ki so ga prav tako zaznamovale počitniške majice. Dan smo sklenili s posebnim večerom. Jure Sešek in Izidor Šček sta predstavila svojo misijonsko pot v Južni Sudan, spomnili smo se tudi nedavno preminulega misijonarja Danila Lisjaka. Z besedo in sliko sta nas popeljala na mesta, ki kličejo po pomoči, tudi slovenskega človeka.

Nataša Ličen in »slovenski Sardinec«

Počitniški pozdrav iz idilično poletnega severozahodnega dela Sardinije. Tudi na tem otoku se potrjuje rek, da srečamo Slovenca skoraj povsod po svetu. Vedno res ne ravno rojaka, z veliko verjetnostjo pa koga, ki vsaj približno ve od kod prihajamo, ki je morda v Sloveniji že bil ali med nami celo živel.

Prijetno nas je presenetil mož svobodnega videza in sproščenega nastopa, ki smo ga srečali na ulici našemu hotelskemu območju najbližjega obalnega mesta Alghero.

Po sveti maši v tamkajšnji katedrali smo se sprehajali mimo butičnih in z lokalnimi izdelki napolnjenih trgovin, tudi delavnic rokodelskih mojstrov, in bili sprva osupli, ko smo zaslišali pozdrav v materinščini: "O, Slovenci!, dragi bratje moji!"

V prepletu ulic je polno ustvarjalcev raznovrstnih izdelkov iz znamenitih in za mesto prepoznavnih rdečih koral ter hrasta " plutovec".

Na ulici turistično zelo obiskanega sardinskega mesta je našel priložnost za življenje in delo z izdelovanjem ter prodajo lastnega nakita tudi Zika, po rodu iz Srbije, ki je do devetdesetih let prejšnjega stoletja živel v Kopru, Postojni in Ljubljani. Pravi vagabund odprte duše, ki je odšel iz Slovenije zaradi zapletov z državljanstvom po osamosvojitvi. Naj bi bil eden izmed tako imenovanih izbrisanih, kot je opisal in dodal, da je v letu 1978 med drugim skrbel za računalnike v rudniku Žirovski vrh.

Toliko sem si v hitrem pogovoru z njim ob vrvežu mimoidočih še uspela zapomniti in ga - glede na njegovo razmeroma dobro slovenščino, vprašala še - ker smo se že zbirali za vrnitev iz mesta nazaj v hotel, če posluša radio, ko je s svojim odgovorom znova presenetil: " Ja, seveda! Poslušam Radio Ognjišče. Je radio, ki si ponoči vzame čas za kakovostno druženje s poslušalci."

Odprtih ust sem le strmela vanj in preudarjala, misli resno ali pa si me bo privoščil v šali.

Zmanjkalo mi je besed in sem ga zato pobarala le še po izboru pesmi. Naj bo glasbena želja zahvala za njegovo zaupanje do radia. Brez pomišljanja je izbral narodno "Vsi so venci vejli", spomni ga na ljubezen in leta mladosti, ki jih je preživel v Sloveniji. Slovenija mu je draga, posebej prijatelji in znanci, s katerimi je spisal doberšen del svoje življenjske zgodbe. Predal je pozdrave za številne njemu drage ljudi v Sloveniji.

Razšli smo se ob skupnem petju izbrane slovenske narodne, h kateri je pritegnila še skupina počitnikarjev, ki so obstali v koraku in z zanimanjem spremljali naključno srečanje z nekoč sodržavljanom, danes pa enim od uličnih ustvarjalcev okrasja in spominkov v sardinskem mestu.

Če boste otok in mesto Alghero obiskali tudi vi, boste omenjenega moža težko prezrli, pa mu takrat lahko poveste, da ga peščica počitnikarjev in poslušalcev ter radijcev ne bo pozabila.

Ta velik planet se včasih res majhen zdi.

Duhovna spodbuda

V stolnici svetega Nikolaja smo bili opozorjeni na duhovno stanje sodobnega sveta in Evrope, ki izgublja stik z Božjim nasvetom. »Da se spet zasveti ta lepota narave, kako je potreben dar nebeški svéta, ki v stiski nam pomoč obeta,« smo slišali med mašo, ko je bilo dodano še, da je najbolj prav, »da poslušamo nasvet Konstruktorja tega vesolja in delitelja svoje bogopodobnosti.« Vendar se svet obrača stran od Boga: »Evropa se ruši, zaupanje v Boga je izginilo – vedno bolj prihaja ne Božje – šeriatsko pravo, namesto zvonov nam bomo kmalu iz zvočnikov trobili: Alah je bog in Mohamed je njegov prerok.«

Zato smo bili spodbujeni z opominom na bratsko sovraštvo: »Kajn dvigne roko nad brata – to ni nasvet Svetega Duha, to je navdih ljubosumja, spletka satana.« Opozorjeni smo bili, da se nevoščljivost ponavlja na vseh poljih človeške dejavnosti, »kot buldožer napreduje hudobija močnih«, čeprav Bog še vedno kliče: »Kje je tvoj brat?« Egoizem pogosto preglasi navdih Svetega Duha: »In nastaja Babilon – kaj vse zmoremo s svojo tehniko in znanostjo, zato res ne potrebujemo Boga – pravijo mogočni, pa tudi preprosti tega sveta.« Rezultat? »Zmešajo se nam jeziki, čeprav jih znamo več – se ne razumemo.«

V pridigi smo tako lahko prisluhnili klicu k poslušanju Svetega Duha, ki »ne vodi v razkroj, ampak v edinost, bratstvo in obnovo Božje vertikale v našem svetu«.