Konec vojne, ne pa zatiranja

Komentar tedna | 09.05.2025, 13:56 dr. Janez Juhant

Pred 80. leti je kapitulirala nacistična Nemčija, Japonska šele poleti po odvrženih atomskih bombah na Hirošimo in Nagasaki. V Sloveniji se je končala vojna, a se je z vso nečloveško krutostjo razdivjala revolucija.

Slovenski komunisti so ob napadu in razdelitvi Slovenije v drugi svetovni vojni sodelovali z nacisti, ker sta Sovjetska zveza in nacistična Nemčija leta 1939 sklenili dogovor o sodelovanju in osvajanju sosednjih držav. Po napadu Nemčije na SZ 22. junija 1941 so po navodilih iz Moskve pripravljali odpor, a dejansko začeli z revolucijo. Ustrahovali so prebivalstvo, likvidirali nasprotnike komunizma v partizanskih vrstah in na terenu. V Ljubljanski pokrajini so že do julija 1942 umorili nad 1.000 ljudi. Po vaseh so bili ljudje prisiljeni v samoobrambo z organizacijo vaških straž in kasneje domobranstva. Glavna morija razoroženih vojakov in civilistov, vrnjenih od Angležev, je sledila po vojni. Že prvi dan vračanja nad 600 žena, deklet, zaročenk, mam ..., za njimi je izginila vsaka sled skupaj okoli 15.000 Slovencev, vsaj še toliko jih je moralo v tujino. Slovenija je postala eno samo morišče in grobišče, žrtve nepokopane, svojci osovraženi, odgovorni nekaznovani, potomci obojih do danes nespravljeni.

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. Slovaški prijatelj mi je v odgovoru na Izjavo zapisal, da moramo ustanoviti komisije za resnico in spravo, urediti sodstvo in medijsko krajino, da bomo to izpeljali. O tem je na Novi 24 govoril tudi sodnik Zvezdan Radonjić, ko smo z olajšanjem sprejeli, da mu je Višje sodišče v Celju razveljavilo sodbo za razžalitev sodnice in tožilke. Pravi, da ustanove države ne delujejo, pač pa, da se izvaja pritisk na ljudi v sodstvu, policiji in na drugih vplivnih delih družbenega življenja. Vredno ogleda!

Glavna morija razoroženih vojakov in civilistov, vrnjenih od Angležev, je sledila po vojni. Že prvi dan vračanja nad 600 žena, deklet, zaročenk, mam ..., za njimi je izginila vsaka sled skupaj okoli 15000 Slovencev, vsaj še toliko jih je moralo v tujino.

Radonjič je prepričan, da spremembe lahko izpelje le Janez Janša, in kot pravnik potrjuje, da sta zadevi »Patria« in »Trenta« politično motivirani, ker je Janša politična osebnost, ki se je sposobna postaviti po robu postkomunistični klienteli in je trn v peti naslednikom bivšega režima, ki vzdržujejo niti globoke države in zaradi koristolovskih interesov niso pripravljeni končati revolucije ter izpeljati spravnih in demokratičnih procesov. Ljudje pa žal prodajajo svoje dobro ime, moralne kvalitete, celo svoje bližnje. A delajo medvedjo uslugo bodočim rodovom, tudi potomcem, čeprav menijo, da jim z rabotami zagotavljajo dolgoročno finančno podlago. Zgodovina uči – čeprav se iz nje slabo učimo, da denar, ki na lahko pride, tudi hitro spuhti. Trdovratno držanje privilegijev je glavni razlog, da se odgovorni ne poslovijo od revolucionarnih metod in ne pokopljejo mrtvih.

Za narode zahodne Evrope upanja polna obletnica je torej za nas Slovence tragična. Novo upanje je kritična masa odločnih državljanov, ki jih naj povežejo sposobni politiki, da bo ozdravljena Slovenija zadihala z obema kriloma pluč. Levičarji ne marajo reform, zato vodijo medijsko vojno ne le zoper Janeza Janšo, pač pa zoper vse, ki so za odločno in tvorno politiko v sodelovanju z njim. Jasno je torej, da je v sodelovanju vseh, ki jim je mar za to državo, z Janšo mogoče spremeniti Slovenijo. Verjetno se bodo šele potem lahko pogovarjali o njegovem nasledniku. Bistveni pogoj pa je končanje revolucije in rehabilitacija žrtev komunizma, ki se jih bomo za spravo in mir spomnili 16. maja na Trgu republike v Ljubljani.

Upajmo, da bo tudi v mednarodnih krogih prevladala »normalnost« v politiki. Nemški komentator je ob težavah kanclerskega kandidata Friderika Merza poudaril, da je njegova naloga, da čimprej odločno potegne ustrezne politične poteze, ki bodo nagovorile nad dosedanjim delovanjem politike razočarane volivce, sicer bodo uspevali skrajneži. Levičarski pri nas z lažjo in nedelom potapljajo državo in spremembe bodo zahtevne. Predsednica države in premier sta pokojnemu papežu očitno s figo v žepu obljubljala pokop žrtev, ki so pristale v kleti kostnice v Škofji Loki. Nedeljski referendum bo test ne le, da smo proti privilegijem pač pa, da hočemo urejeno, pravično in spravljeno Slovenijo.

Novo upanje je kritična masa odločnih državljanov, ki jih naj povežejo sposobni politiki, da bo ozdravljena Slovenija zadihala z obema kriloma pluč.

Ob poslavljanju od papeža Frančiška smo slišali izjave, kako si je pokojni sveti oče prizadeval za spoštovanje vsakega človeka. Ne le njegova smrt, tudi obletnica smrti Janeza Pavla II. in drugih papežev zadnjih desetletij ter izvolitev Leona XIV. so spodbuda, klic k odgovornosti in izziv ne le za Cerkev, pač pa tudi za vso družbo. Za Cerkev, da bo gradila složnost med škofi, duhovniki in vernimi, ki bo spodbudila tudi sodelovanje v družbi. Vsi potrebujemo Svetega Duha za krepitev vere in vstajenjskega upanja v dialoški odprtosti.

Bodo politiki pri nas in v svetu, ki so se zbrali ob Frančiškovi krsti, imeli pogum in odločnost, da bo ta svet boljši, bolj solidaren, da se po pozdravnih besedah Leona XIV. v svet naselita mir in pravičnost? Potem bodo nedolžno pomorjeni slovenski mučenci postali enakovredni tudi za naše politike, saj si zaslužijo pogreb kot kak papež ali politik. In ne pozabite: te kosti so lahko kosti Tvojega deda, babice, sorodnika, prijatelja. Vsak od njih bi bil lahko tudi dostojanstvenik, saj je človek kot ti in jaz, za njim pa še žalujejo bližnji, ki še danes ne morejo na njegov grob. Torej, spoštovani nasledniki zmagovalcev, vsi smo ljudje! Nehajmo se torej sprenevedati: stotisoči nepokopani po Sloveniji nas bodo ugonobili, če se ne bomo odločno lotili odpravljanja preteklih zablod in si postali zares ljudje!