Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik | (foto: Benjamin Pezdir)
Na poti vere z Ognjiščem
Cerkev na Slovenskem | 21.04.2025, 18:19 Uredništvo Radia Ognjišče
Praznovanje velikonočnega ponedeljka je letos v cerkvi sv. Marka v Kopru dobilo posebno razsežnost, saj je bilo zaznamovano s hvaležnostjo ob 60-letnici izhajanja revije Ognjišče in 30-letnici Radia Ognjišče. Slovesno somaševanje je vodil koprski škof Peter Štumpf, pridigal pa je škof Anton Jamnik, ki je izpostavil pomen teh dveh medijev kot sopotnikov na poti vere. Pri maši so se spomnili tudi pokojnega papeža Frančiška.
Slovesnosti so se udeležili številni gostje, med njimi koprski škof dr. Peter Štumpf, odgovorni urednik Ognjišča mag. Božo Rustja, direktor založniške dejavnosti Miha Turk, direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak ter mnogi sedanji in nekdanji sodelavci, uredniki in prijatelji Ognjišča.
Pot vere, ki jo osvetljuje vstali Kristus
V jedru pridige je škof Jamnik izpostavil evangeljsko pripoved o dveh učencih na poti v Emavs (prim. Lk 24,13-35), ki ju je na poti razočaranja nagovoril in opogumil prav vstali Jezus. V tem dogodku se po njegovih besedah zrcali izkušnja vsakega vernika, ki se znajde v dvomu, iskanju, tudi razočaranju.
»Mi pa smo upali,« je stavek, ki po škofovih besedah odraža stisko današnjega človeka, izgubljenega v krizi vere. Vendar pa Jezus še vedno stopa z nami, tudi ko ga ne prepoznamo. In ravno to je tudi vloga Ognjišča – postati sopotnik, ki s poslušanjem, razumevanjem in pogumom oznanja veselo novico ter odpira srce upanju.
Ognjišče – sopotnik vere že šest desetletij
Ob evangeljskem odlomku je škof Jamnik poudaril, da je pred 60 leti prav revija Ognjišče postala sopotnica številnih vernikov – mladih, družin, bolnih in iskalcev. Z vero, ki posluša in govori srcu, z odgovori na vprašanja življenja, z odpiranjem prostora občestvu, toplini in bližini, je Ognjišče vstopilo v srca številnih generacij.
»Ognjišče lomi kruh Božje besede, ustvarja občestva in prinaša radost,« je poudaril škof Jamnik. In dodal željo, da bi bralci in poslušalci tudi danes, ko zaprejo revijo ali izklopijo radio, začutili: »Ali ni bilo najino srce goreče v nama, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?«
Komunikacija, prežeta z upanjem
V tretjem delu pridige se je škof Jamnik navezal na besede papeža Frančiška iz poslanice za 59. svetovni dan sredstev obveščanja. V njej papež spodbuja k komunikaciji, ki izhaja iz srca, ki zdravi rane, gradi mostove in širi kulturo skrbi.
To je izziv tudi za Ognjišče danes – pripovedovati zgodbe, prepojene z upanjem, ki služijo resnici in ljubezni. To pomeni tudi poslušati Svetega Duha, ki govori po ljudeh, izkušnjah in dogajanjih.
»Bodimo občestvo poslušanja, razločevanja in ljubezni,« je pozval škof Jamnik, »in skupaj z Ognjiščem gradimo živa občestva veselega pričevanja o upanju, ki nam ga podarja vstali Kristus.«
Ob koncu maše je škof Peter Štumpf Tiskovnemu društvu Ognjišče izročil najvišje odlikovanje Slovenske škofovske konference za izjemen prispevek k oznanjevanju evangelija preko revije in radia.
Pridiga škofa Antona Jamnika
Spoštovani koprski škof. Dr. Peter Štumpf, apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich,
Spoštovani in dragi gospod odgovorni urednik mag. Božo Rustja
Gospod direktor mesečnika Ognjišče in založniške dejavnosti, Miha Turk,
Spoštovani direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak
dragi nekdanji in sedanji uredniki in sodelavci Ognjišča,
dragi bratje in sestre!
Velikonočni ponedeljek nas je danes popeljal v cerkev sv. Marka, kjer s hvaležnostjo obhajamo 60. obletnico začetka izhajanja revije Ognjišče, kajti na veliko noč, 18. aprila 1965 je izšla prva številka tega še danes tako priljubljenega mesečnika, kar se je potem razširilo še v založniško dejavnost in radio Ognjišče, ki je lani praznoval 30-letnico ustanovitve. Ko bo škof Peter na koncu maše Tiskovnemu društvu Ognjišče ob 60-letnici revije Ognjišče in 30-letnici Radia Ognjišče izročil najvišje odlikovanje Slovenske škofovske konference bo bolj podrobno opisal rodovitno delo mnogih, od prvega glavnega urednika msgr. Franceta Boleta, dr. Bojana Ravbarja in dr. Silvestra Čuka, pa vse do danes, ko ekipa Ognjišča na nov način odgovarja na izzive časa.
1. Na poti vere, iskanja dvomov, vprašanj, se nam pridruži Jezus
Evangelij velikonočnega ponedeljka je tista znana pripoved o dveh učencih na poti v Emavs (prim. Lk 24, 13-35). V njej slišimo, da sta dva Kristusova učenca, dan po soboti, torej tretji dan po njegovi smrti, žalostna in potrta zapustila Jeruzalem ter se namenila v bližnjo vas, imenovano Emavs. Na poti se jima je pridružil vstali Jezus, toda nista ga prepoznala. Ker sta bila potrta, jima je na podlagi Svetega pisma razlagal, kako je moral Mesija trpeti in umreti, da je prišel v svojo slavo. Nato je z njima vstopil v hišo, se usedel za mizo, blagoslovil kruh, ga razlomil ... V tistem trenutku sta ga prepoznala, toda on je izginil izpred njunih oči. Vsa začudena sta zrla v razlomljen kruh, novo znamenje njegove navzočnosti. Takoj sta se vrnila v Jeruzalem in drugim učencem pripovedovala, kaj se jima je zgodilo.
Glede lokacije Emavsa je papež Benedikt zapisal: »Kje leži kraj Emavs, niso mogli čisto za gotovo določiti. So različna predvidevanja in ravno to morda namiguje na nekaj drugega. Tako si lahko predstavljamo, da je pravzaprav Emavs v resnici vsak kraj. Pot, ki vodi do njega, je pot vsakega kristjana, še več, vsakega človeka. Na naših poteh nas vstali Jezus spremlja ter ponovno prižiga v naših srcih ogenj vere in upanja ter lomi kruh za večno življenje.« Sestre in bratje, vsak izmed nas se lahko danes vpraša, kje naš Emavs, kam se umikamo v trenutkih razočaranj in stisk.
Med pogovorom učencev z neznanim popotnikom se nas dotakne v srce izraz, ki ga evangelist Luka položi v usta enemu izmed njiju: »Mi pa smo upali ...« (Lk 24, 21). Ta glagol v pretekliku pove vse: mi smo verjeli, mi smo hodili za njim, mi smo upali ..., toda sedaj je vsega konec. Tudi z Jezusom iz Nazareta, ki je bil mogočen prerok v besedah in dejanjih, je konec in mi smo razočarani.
Ta drama učencev na poti v Emavs je kakor ogledalo stanja številnih kristjanov današnjega časa, ki se jim zdi, da je bilo upanje vere zaman. Ta kriza vere se pojavi zaradi negativnih izkušenj, v katerih se zdi, da nas je Gospod zapustil. Ne pozabimo, pot v Emavs, po kateri hodimo, je lahko tudi za nas pot očiščevanja, postopnega prepoznavanja Božje navzočnosti v našem življenju. Vstali Gospod hodi z nami na vseh naših poteh, četudi so naše oči velikokrat zastrte in ga ne prepoznamo
2. Pred 60. leti se nam na poti vere pridruži revija Ognjišče
Ob evangeljske odlomku, ki smo ga slišali, ko se učencema na poti pridruži Jezus, lahko z veseljem in hvaležnostjo poudarimo, da se je pred 60. leti mnogim mladim, družinam bolnim in skritim iskalcem, pridružila revija Ognjišče, ki po Jezusovem vzoru, na izviren način oznanja veselo sporočilo upanja in veselja do življenja.
- Pridruži se Ognjišče, ki najprej posluša, sliši bralca, skupaj z njim išče odgovore…
Pridruži se Ognjišče, ki sliši bralca v njegovih dvomih, kritičnosti, preizkušnjah, bolečini…
- Spregovori Ognjišče, ki vabi na pot iskanja ter na poti vere spodbuja radovednost, vedoželjnost
- Besede Ognjišča, ustvarjajo živa občestva, tu ni več prostora za brezimno množico, za izključenost kogarkoli, za obsojanje, brezbrižnost, za digitalno osamljenost…
- Pridruži se Ognjišče, ki lomi kruh Božje besede in prinaša veselo novico po Jezusovem vzoru,
- Ognjišču želimo, da bi še naprej poslušalci in bralci, ko izklopijo aparat oziroma zaprejo revijo, v srcu čutili podobno kot učenca: "»Ali ni bilo najino srce goreče v nama, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?«"
3. Pripovedujte zgodbe, prepojene z upanjem
Praznovanje jubileja revije Ognjišče pa je tudi priložnost, da pogledamo v prihodnost. Pri tej viziji so nam v pomoč misli papeža Frančiška iz Poslanice za 59. svetovni dan sredstev obveščanja, ki je izšla na god sv. Frančiška Saleškega, 24. januarja 2025. Navajam samo zaključne misli njegove poslanice:
Ne pozabiti na srce
Dragi bratje in sestre, spričo vrtoglavih dosežkov tehnike vas vabim, da skrbite za svoja srca, to je za svoje notranje življenje. Kaj to pomeni? Pustil vam bom nekaj sledi.
Bodite blagi in nikoli ne pozabite obličja drugega; govorite na srce žensk in otrok v službi katerih opravljate svoje delo.
Ne dovolite, da bi nepremišljeni odzivi vodili vaše sporočanje. Vedno sejte upanje, tudi kadar je težko, tudi kadar to stane, tudi kadar se zdi, da ne bo obrodilo sadu.
Skušajte izvajati sporočanje, ki bo znalo zdraviti rane naše človeškosti.
Bodite priče in pospeševalci nesovražnega sporočanja, ki širi kulturo skrbi, gradi mostove in prodira v vidne in nevidne zidove našega časa.
Pripovedujte zgodbe, prepojene z upanjem, ko vam je pri srcu naša skupna usoda in ko skupaj pišete zgodbo naše prihodnosti.
Iz tega "merila ljubezni" nas papež Frančišek spominja, da to kar smo, tudi sporočamo. To je izziv, ki zahteva osebno odločitev in pričevanje nas vseh. Da pa bomo to zmogli, je še kako potrebno, da vedno znova prisluhnemo šepetanju Svetega Duha, Duhu Resnice in Ljubezni.
Kajti Sveti Duh nas razsvetli, vodi in pouči o Resnici učlovečene Besede Jezusa Kristusa, da nas poveže v občestvo, da v različnosti darov, pogledov, mnenj, izkušenj, odkrivamo bogastvo življenja, saj je različnost, takrat, ko v središče ne postavljamo samega sebe ampak Gospoda, dar stvarjenja in binkoštnega praznika. Povabljeni smo, da vsi skupaj iščemo načine, kako prisluhniti Svetemu Duhu, ki po vsakem izmed vas govori naši Cerkvi, našim občestvom in skupnostim. Vendar Svetega Duha ni mogoče preprosto zajeti v svoje že pripravljene mehove in prostore. Treba si je vzeti čas in se spet učiti opazovati in prisluškovati kot majhni otroci. Drug ob drugem bomo tudi lažje razločevali duhove in glasove. So glasovi, ki nas spodbujajo k rasti in so glasovi, ki nas hočejo premamiti, ustaviti, preplašiti, zato moramo poslušati z ljubeznijo.
Celotni »ekipi« Ognjišča, pa tudi vsem bralcem in prijateljem Ognjišča želim še naprej ustvarjalnega duha, Duha Ljubezni in Resnice, naj se z vami in ob vas ustvarjajo živa občestva veselega pričevanja o upanju, ki nam ga podarja vstali Kristus.
