Bo moral Janša znova v zapor? Tožilstvo zahteva dve leti

Novice | 15.04.2025, 14:49 Tanja Dominko

Zgodovina se ponavlja. V procesu v zadevi Trenta namreč predsedniku SDS Janezu Janši grozi zapor. Specializirano državno tožilstvo zanj zahteva dve leti zaporne kazni, prav tako za Branka Kastelica, medtem ko za Klemna Gantarja zahteva leto dni pogojne kazni. V času sojenja se je v bližini sodišča zbrala velika množica Janševih podpornikov.

Da se obeta dveletna zaporna kazen, je po družbenih omrežjih zaokrožilo že pred tednom dni. Kaj je sploh glavni očitek? Specializirano državno tožilstvo Branku Kastelicu očita zlorabo položaja na škodo podjetja Imos, katerega direktor je bil tedaj, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in predsedniku SDS Janezu Janši pa pomoč pri omenjenem dejanju. Zgodba sega 20 let nazaj, ko je Janša pri Imosu leta 2005 kupil stanovanje v Ljubljani, ki ga je financiral tako, da je zanj ponudil enosobno stanovanje, drugi obrok pa je financiral z več kot 15.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem in starejšo kmetijo v Trenti, ki deloma leži v Triglavskem narodnem parku. Ta nepremičnina v Trenti naj bi bila ničvredna, podjetje pa, kot še nadaljuje tožilstvo, oškodovano za 110 tisoč evrov. A Janševa plat zgodbe je drugačna. Poudarja, da še zdaleč ne gre za ruševine, zato je danes prinesel s seboj hišno številko Tonderjeve domačije, ki jo je tedaj prodal, in poudaril, da so ruševine, ki jih kažejo mediji, da bi ustvarili vtis o »ničvrednosti nepremičnine« nastale pozneje.

Da gre za krivosodje, so vzklikali mnogi podporniki predsednika SDS. Poslanka Jelka Godec je dejala, da slovensko sodstvo ni šibko, pač pa močno.
»Pravijo, da je sodstvo šibko, da primanjkuje ljudi, da ni urejeno sistemsko in še mnogo podobnega. Sodstvo v Sloveniji ni šibko, ima zelo velik vpliv, celo večji kot zakonodajna in izvršilna veja oblasti. Odločitve iz sodnih dvoran vplivajo na življenja ljudi, dolgotrajnost procesov uničuje njihova življenja, zastaranje procesov pušča madež krivde na nedolžnih ljudi. Na sodstvu, ki je zadnji branik prava, sodi in pade pravna država. V sodnih dvorana je še vedno kolektivistična miselnost na podlagi starorežimskih miselnih vzorcev, se ohranja vpliv globoke države.«

O primeru Trenta pa je Godčeva dejala: »Primer Trenta kaže, da tako kot dela predsednica državnega zbora, tako delajo v slovenskih sodiščih, prirerajo pravno prakso za posebne cilje, predvsem za cilj ohranitve oblasti.«

Poslanec Zvonko Černač je bil še bolj oster: »Iz zraka je vsakomur jasno, da ne gre za nobena kazniva dejanja, da gre za ponovni politični proces proti vodji največje opozicijske stranke, ker je režiserjem na ustavnem sodišču pred dobrimi desetimi leti zgrmel proces Patria. Prvoobtoženi ni naš predsednik, ampak nekdanji direktor zasebne gospodarske družbe, ki mu sodijo, ker naj bi to družbo oškodoval z nakupom nepremičninske posesti tako, da je podpisal pogodbo za 120.000 evrov, potem pa je bila ta posest prodana za 140.000 evrov.«

Černač je spomnil, da sta v tem političnem procesu tožilca Boštjan Valenčič in Luka Moljk, ki sta bila tudi v primeru Litijske, pri kateri je vlada iz davkoplačevalskega denarja preplačala stavbo za preko tri milijone evrov. A zgodba ima povsem drugačen razplet: »Dominike Švarc Pipan, ki je podpisala pogodbo v višini 7,7 milijona evrov ni med obtoženimi.«

Slovenija torej ni pravna država in pred zakonom v Sloveniji dokazano nismo vsi enaki, je dejal Černač in znova dejal, da gre tokrat za krivo sojenje. Na shodu v Celju so spregovorili še mnogi drugi, nato pa so se mirno razšli. Znova se bodo zbrali v petek, ko bo znana razsodba.