Katja Sinkovič Žerak: »Vedela sem, da to hočem, da bom to delala in fertik in pika!«

Kmetijstvo | 25.03.2025, 16:48 Robert Božič

»Mi smo velika družina, vse si zaupamo, povemo, potožimo. Lepo, tisto malo manj lepo, uspehe, neuspehe. Meni je (na prelomnicah) največ pomenilo to, da so me poslušali, slišali,« pravi prodorna mlada kmetica mag. Katja Sinkovič Žerak, ki možnost, da skupaj z možem, hčerkama, starši ter širšo družino lahko dela in vodi kmetijo, razume kot privilegij, ki ji je »bil dan in zaupan.«

Kmetija Sinkovič se nahaja v osrčju neokrnjene narave Kozjanskega. Že vsaj za tri generacije je glavna dejavnost kmetije prireja mleka in pred dobrimi 13-timi leti so se znašli na razpotju, kako naprej.

Katja pravi, da jo v mladih letih »kmetijstvo res ni kaj preveč zanimalo« in tudi nikoli s strani staršev ni čutila pritiska, da bi morala stopiti v njihove čevlje. Potem pa, ko je zaključila magisterij, je čisto slučajno zasledila vabilo na tečaj predelave mleka.

»Največ mi pomeni, da se poslušamo, slišimo ...«

»Pa sem rekla, pa grem malo pogledati, čas imam, neko možnost za to doma tudi. Mogoče pa kaj pametnega izvem... Res sem šla, ta tečaj je organizirala Kmetijska svetovalna služba, na eni kmetiji ... Šla sem čisto neobremenjeno, brez kakršnih koli predpostavk, da pa zdaj to se mora pri nas kaj zgoditi ... In meni se je zdelo prav fajn. Počutila sem se kot v nekem laboratoriju in nekako je to mene okužilo. Sem rekla, pa sej jaz to vse imam doma, jaz to lahko začnem takoj delati ...«

In ta tečaj je vse spremenil, Katja pa je ostala doma in počasi začela delati korake na področju predelave mleka.

To je čisto družinska zgodba

Kmetija Sinkovič je tako po dobrih 50-letih pridelave mleka in oddaje v mlekarno, začela svoje mleko tudi predelovati. Najprej v jogurte, in ko je njen jogurt na ocenjevanju za Dobrote slovenskih kmetij dobil zlato medaljo, so ugriznili v ta posel, dokončali registracijo predelave in s koraki na tej poti nadaljevali.

»Ja, to je čisto družinska zgodba ... Zdaj, ko gledam nazaj in se pogovarjamo, vidim, da so to (za starše) bili šoki. Sama vsega tega takrat nisem tako občutila, oziroma nisem imela časa razmišljati, kaj bo kdo rekel. Vedela sem, da to hočem doseči, da to bom delala in fertik in pika, to je to...« smeje pravi Katja Sinkovič Žerak.

»Verjetno sta sama pri sebi mislila, 'Eh, vprašanje, kaj iz tega bo...' To si zagotovo upam reči, ampak po drugi strani pa sta me tako poznala v nulo, da ste vedela, da bom z vztrajnostjo pa pridnostjo in konec koncev poštenostjo, prišla do nekega rezultata...«

Vredno je!

In kdaj sama pri sebi reče, da je bilo vredno, da se je podala na to pot, smo jo vprašali ob koncu 4. epizode Podkasta Rast. »Takrat, ko si zadovoljen svojim delom, ko nisi suženj tega dela, ko ne vodi delo tebe, ampak ti vodiš njega. In to je to,« je z nasmehom povedala.

Mlada kmetica Katja, ki ji je sredi pandemije Covida uspelo mleko z domače kmetije med drugim predelati v Frozi – na trgu zelo iskan zmrznjeni jogurtni desert iz domačih surovin, je prepričana, da morajo mladi, ki se odločajo za prevzem kmetij in nove korake, najprej sami pri sebi razčistiti: »Ali si ti res za to, ali se boš znal tako organizirati, da boš v tem delu in poslanstvu tudi užival?«

Prepričana je namreč, da ni prav, če se zgodi, da postaneš »suženj tega, ker potem take zgodbe ne uspejo, ljudje obupajo in posledično dobi kmetijstvo spet nov negativni prizvok.

Ampak mag. Katja Sinkovič Žerak tudi pravi, da jo veseli, ker vidi, da se vedno več mladih zavestno odloča za kmetovanje, išče svojo pot in svoje izzive in se ne ustraši »velikih čevljev« v katere je kdaj na tej poti treba stopiti. Vabljeni k ogledu 4. epizode podkasta Rast.