Podkast Rast #5: Zakaj se tako mudi s spremembami kmetijske zakonodaje?

Kmetijstvo | 16.02.2025, 11:15 Robert Božič

Osnovno vprašanje aktualnega spreminjanja kar sedmih temeljnih zakonov kmetijskega področja je, kako se lahko zakonodaja, ki se je v dialogu z deležniki šele začela spreminjati in popravljati, nahaja na eni strani v javni razpravi in se na drugi strani tudi že medresorsko usklajuje.

To zaskbljenost kmetov smo podčrtali v današnji Kmetijski oddaji, v kateri smo objavili nekaj odlomkov iz torkovega specializiranega kmetijskega videopodkasta Rast.

»Zakoni bodo lahko hitreje sprejeti samo v primeru, če ministrstvo praktično ne bo upoštevalo naših pripomb, ali pa jih bo upoštevalo v zelo zelo majhni meri. Če pa se bo resno poglobilo in dejansko tudi upoštevalo naše pripombe, vsaj tam, ker bo prišlo do konsenza, bo pa veliko vprašanje, kakšen je smisel, da je zakon v javni obravnavi, v resnici bo pa prišlo do (zaradi upoštevanja pripomb kmečke strani), lahko zelo drugačnega besedila zakona ...« je v torek zvečer dejala sirarka Irena Orešnik.

Če bo kmečka stran slišana in se bo besedilo spornih zakonskih predlogov popravilo oziroma spremenilo, bi kot tako, po proceduri moralo iti še enkrat v javno obravnavo. Zato Orešnikova meni, »da ta argument, da bo za to prišlo hitreje do sprejema zakona, ni na mestu, razen, če se predvideva, da kašnih velikih sprememb (sedmih predlogov zakonov kmetijskega področja) ne bo, ne glede na to, kaj bo zainteresirana javnost okrog tega rekla.«

Moč sejalca in dialoga

Pogled na izzive in pasti izjemno obsežnega spreminjanja kmetijske zakonodaje, ko se v javni obravnavi nahaja temeljni na novo napisani Zakon o kmetijstvu, predlogi treh novih zakonov in sicer Zakona o hrani, Zakona o varni hrani in krmi ter Zakona o zdravju živali ter spremembe in dopolnitve Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o zaščiti živali in Zakona o gozdovih, je bila osrednja tema torkove pete epizode specializiranega kmetijskega videopodkasta Rast.

Anja Kastelic je k sodelovanju povabila goste, ki so v prvi vrsti kmetje, vsi pa so aktivni tudi pri različnih stanovskih kmečkih organizacijah. Sodelovali so Irena Orešnik, agronomka, izkušena sirarka in strokovnjakinja na mednarodnem področju statistike, Doris Letina, ekonomistka, sadjarka in strokovnjakinja na področju skupne kmetijske politike in Franc Jagodič, govedorejec, dolgoletni direktor lesarskega podjetja, ki je to funkcijo zamenjal za "direktorja" na kmetji.

V podkastu so na zelo zgoščen način poskušali opozoriti, kaj prinašajo sprembe kmetijske zakonodaje, opozoriti na pomisleke in poglede kmetov, ob koncu pa so tudi povabili k aktiviranju in sodelovanju v javni razpravi prek e-demokracije in na predstavitvah po različnih koncih Slovenije.

Podaljšanje javne razprave ni pravi odgovor

Predlogi nove kmetijske zakonodaje so lansko jesen nastajali skriti pred javnostjo, brez običajnega sodelovanja stroke in kmečkih stanovskih organizacij. Tak način je takoj po objavi predlogov zakonodaje doživel kritike s kmečke strani, ki je zahtevala, da se zakone umakne in jih pred korakom javne obravnave na novo pripravi.

Kmetijsko ministrstvo je odgovorilo s podaljšanjem javne obravnave in ustanovitvijo delovnih skupin, ki naj bi po področjih, v štirih zaporednih sestankih, zakonodajo prečesalo in poskušalo uskladiti. »V tako kratkem času niti zakona takšnega kot je, ne moremo celega predelati in bojim se,
da bo na koncu tisto, kar je ministrica sama rekla, da namreč noče politične razprave ... Bojim se, da bo na koncu le politični privdih, da bodo ti zakoni sprejeti,« je uvodno razmišljanje Irene Orešnik razširil Franc Jagodič.

Kako se lahko zakonodaja, ki se šele oblikuje, že medresorsko usklajuje

Doris Letina pa je dodala: »Mi bi vsaj toliko časa potrebovali, da bi preučili vse podatke in pa analize učinkov. Je pa seveda tu še zaskrbljoče dejstvo, ki ga je ministrstvo predstavilo, da hkrati s to javno razpravo poteka že tudi medresorsko usklevanje nove zakonodaje. Torej, kako verjeti, da se bo ta postopek zaustavil in da bo to res pred poletjem pospravljeno, ta zakonodajni svežen, je pa tu še kmet, ki pa potem bo moral vse te zakone izvajati in opoštevati. In tukaj bo nekako nastopila največja težava, zato ker že nam je informacij veliko, veliko členov, ki se dotikajo posameznega kmeta, vsi podzakonski akti, vemo pa, da kmet ima pa še eno drugo nalogo, ki jo more opravljati, torej da nam zagotovi vsak dan to lokalno hrano, ki jo zaužijamo zjutraj, popodan in zvečer, pa še kdaj vmes.

Irena Orešnik pa je spodbudila k aktivnemu sodelovanju: »Upam, da kljub zagati, ki jo imamo, da na koncu vseno naredimo kakšen korak naprej. Nimam veliko upanja, ampak mogoče, če drugega ne, se mi nevladne organizacije med sabo o večih stvarih bolje pogovorimo, natančno pogovorimo in mogoče tudi mi na koncu koncev nastopamo z bolj enotnimi stališči, kar bi veliko pripomoglo, ne samo v kreševanju zdaj te situacije, ampak na splošno situacijo, kar se tiče kmetijstva.«