Ne dajemo navodil za življenje, dajemo pa ljudem misliti

Utrip Cerkve v Sloveniji | 06.02.2025, 06:18 Rok Mihevc

Slovenski čas je mesečnik, ki pokriva prostor, ki ga ne pokriva noben medij v Sloveniji, sploh ne tiskan, je poslušalcem oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji predstavil novi urednik Martin Nahtigal. Gre za razmislek o slovenski družbi in kulturi, ki presega vsakodnevno nabiranje političnih točk in se sprašujejo o tematikah, ki zadevajo vse nas. Hkrati po besedah Nahtigala poskušajo bralcu omogočiti, da si na podlagi različnih mnenj ustvari svoje lastno mnenje. »Ne dajemo navodil za življenje, dajemo pa ljudem misliti, vsaj upam da.«

Kako bi ocenili delo dosedanjega urednika Bogomirja Štefaniča, ste vstopili v velike čevlje?

Glede na številne odzive na prvo številko se mi zdi, da nisem stopil samo v velike, ampak v ogromne čevlje. Namreč Bogomir je kot drugi najdaljši urednik Slovenskega časa pustil neizbrisen pečat v tem mediju in ga razširil iz zgolj priloge v nekaj, kar je bila zgolj tehnična priloga. Namreč, število piscev in bralcev je ogromno, nabral je več kot 250 raznolikih sodelavcev, ki so se v veliki meri tudi odzvali vabilu praznovanju 15-letnice, kar res potrjuje, da živijo in čutijo s tem medijem.

Ob pogledu na Slovenski čas lahko naprej opazimo, da je prišlo tudi do grafične prenove mesečnika. Kako bi opisali te spremembe in kaj vam je bilo pomembno pri tem?

Gre za to, da se spreminja tudi koncept kako Slovenski čas nastopa na trgu. Namreč, sedaj bo in priloga in samostojna publikacija, ki jo je moč kupiti tako v kioskih kot Petrolovih servisih. Tudi zato smo šli v grafično prenovo. Poleg tega je sedaj namesto 16, 48 strani vsebine v nekoliko manjšem, bolj priročnem formatu, ki nam omogoča, da smo tudi postavitev postavili bolj grafično zahtevno in zanimivejše za bralca, da lahko članke bolj pogosto in bolj bogato obogatimo s fotografijami in infografiko.

Torej je tudi vsebine več?

Gotovo je vsebine več, glavna vsebinska značilnost pa je to, da bo Slovenski čas sedaj imel nosilno temo, ki bo predstavljena tudi na naslovnici. Obdelana bo z vseh zornih kotov, namreč stalne rubrike bodo Pogled od znotraj in Pogled od zunaj, se pravi dveh Slovencev, ki živita doma in v tujini, ter nato Pogled z leve in z desne, kjer zasledujemo idejo, da bosta en levi in en desni aktivni politik predlagala svoje rešitve glede na problematiko, ki jo bomo obdelovali. Potem pa so t.i. razmisleki, oz. kolumne kot jih poznamo, raznolikih ljudi, mislecev, kompetentnih sogovornikov, ki jih bomo tudi predstavili v različnih formatih. Omogočamo bralcu, da se ne zaleti zgolj v neko goro teksta, ampak gre lahko skozi dinamiko od prve do zadnje strani, kjer peljemo od prestavitve problema do predlogov rešitev.

Ob listanju lahko opazimo novo rubriko Pogled z leve in Pogled z desne. Kako pomemben je po vašem mnenju pogled z obeh strani?

Ena od glavnih idej, ki smo jih imeli pri postavitvi revije, je to, da omogočimo, da se sliši tudi glas izven naše skupnosti in s katero smo soočeni z argumenti te strani. Ko smo se v uredništvu pogovarjali, smo rekli, da ne želimo ustvariti več nekega mehurčka idej, ampak da se soočimo z najboljšim argumentom nasprotne strani in poskušamo najti najboljši možni odgovor, proti argument na te argumente in predlagati boljšo rešitev. In zato bo rubrika stalna, v kateri se bodo znašli aktivni politiki ali vsaj vidni predstavniki levo od sredine političnega spektra, da predstavijo najboljše argumente, zakaj neke stvari zagovarjajo. Potem pa je na bralcu, da prebere tudi pogled z desne in skupaj poiščemo odgovore in rešitve. Če drugega ne, pa damo ljudem vsaj misliti in vidimo, kaj se bo rodilo iz tega.

Kaj pa ostali avtorji člankov, ostajajo isti, se kdo poslavlja?

Poslavlja se nihče, vsi imajo odprta vrata. Vedno bomo iskali kompetentne sogovornike, za katere verjamemo, da imajo o nosilni temi ali o družbeno kulturnem dogajanju v tistem času nekaj argumentiranega za povedati, tako da se s tega vidika ne zapiramo v nek krog zgolj stalnih kolumnistov, čeprav denimo Brane Senegačnik ostaja redni kolumnist. Ostaja rubrika Jezik me srbi gospoda Gabrovška. Tako da ti elementi, ki so prestali test časa in so bralstvu v zadovoljstvo, ostajajo. Krog piscev pa bomo še naprej razširjali, kar je tudi ena izmed dodanih vrednosti Slovenskega časa, da skozi izhajanje tega mesečnika širi krog ljudi, ki se med seboj berejo in komunicirajo tudi preko Slovenskega časa, ter se srečujejo ob različnih priložnostih. Tako da s tega vidika je moj cilj še naprej razširiti ta krog piscev.

Slovenski čas je revija, za katero si je potrebno vzeti čas, je potrebno dovolj stvari poznati za razumevanje teme, hkrati pa ni elitistično umaknjena od svojih bralcev. Želi biti gibalo sprememb tudi v naši državi.

Verjetno bodo v Slovenskem času še naprej odmevale tudi vsebine iz sveta Cerkve v Sloveniji in po svetu ...

Gotovo, eden od treh vsebinskih sklopov bo poimenovan »Veš brat svoj dolg?«, ki bo govoril o vsem, kar zadeva zgodovino našega naroda, dogajanje v Cerkvi po svetu in Sloveniji, odnos do Cerkve v Sloveniji in ta cel sklop je rezerviran za take in podobne tematike.

Na koncu vašega razmišljanja tokratne številke zapišete, da so vaša vrata vedno odprta za premišljene ideje in da verjamete, da je tudi obratno. Kako pomebno se vam zdi to?

Mislim, da je to ključno poslanstvo Slovenskega časa, ne se ukvarjati zgolj z dnevno politično dinamiko, ampak gledati širše in globlje. In da je med revijo in nami ustvarjalci nek dialog. Jaz upam, da se bodo čez čas organsko rodila pisma bralcev, ker se mi zdi, da je Slovenski čas revija, za katero si je potrebno vzeti čas, je potrebno dovolj stvari poznati za razumevanje teme, hkrati pa ni elitistično umaknjena od svojih bralcev. Želi biti gibalo sprememb tudi v naši državi.