Kdo so dediči Demosa? Morale bi biti vse politične stranke, če hočejo biti dediči osamosvojitve

Slovenija 28. 02. 2025, 16:14 Rok Mihevc

Je v središču slovenske nacije še odločitev za lastno državo? To so se na sredini okrogli mizi ob 35-letnici Demosa spraševali akterji slovenske osamosvojitve, ki so obujali spomine na takratne dogodke in se kritično ozrli tudi na aktualne razmere. Dvorana prosvetnega doma je bila v Šentjoštu nabito polna.

Če bomo tekmovali v alergiji, bomo slabo odporni

Danes želijo nekateri barvati Demos kot zgolj desnico, a ni bil samo to, tudi niso bili samo krščanski demokrati, je spomnil prvi predsednik vlade Lojze Peterle. »Kdo so dediči demosa? Morale bi biti vse politične stranke, če hočejo biti dediči osamosvojitve. Želel bi si, da se bo zgodil nov pogovor. Če bomo tekmovali v alergiji, bomo hudirjevo slabo odporni in lahko se komu zgodijo neprijetni interesi. Čas je izredno zahteven in bo potrebna velika odgovornost.«

Brez Demosa ni samostojnosti Slovenije

Demos je bil prehod od besed k dejanjem, je dejal prvi obrambni minister Janez Janša. »Skozi človeško zgodovino je veliko ljudi izreklo to misel, da se nič ne zgodi brez ljudi in nič ne traja in uspe brez organizacije in institucij. Demos je bil takšna institucija. Če Demos ne bi nastal, potem vsa ta energija, ki se je zbirala v času slovenske pomladi, ne bi bila materializirana. Ne bi prišlo do večstrankarskih volitev in ne do samostojne Slovenije.« Janša je osamosvajanje primerjal tudi s Hrvaško, ocenil je, da je bila tam demokratizacija in tranzicija uspešnejša.

Slovenija v ospredju vseevropskega gibanja

Prvi slovenski zunanji minister Dmitrij Rupel se je vprašal, če ni nasmeh naše zgodovine, o katerem je večkrat govoril Peterle, počasi začel ugašati ... »Tisto, kar je pomembno v zvezi s tem je, da je bila Slovenija kljub vsem govorom in zadržkom kar precej v ospredju tega vseevropskega gibanja, dogajanja. Razglasili smo majniško deklaracijo že maja 1989, predno je padel Berlinski zid in preden smo imeli zanimive sestanke v kleteh.«

Čas za novo Majniško deklaracijo

Pri tem se je navezal na aktualno stanje v svetu, podobno tudi prvi notranji minister Igor Bavčar. »To je z vidika sedanjih dogodkov, ko se stari red ponovno ruši, ko smo bili skoraj 30 let zazibani v neko iluzijo o koncu hladne vojne in vseh spopadov, ki so seveda vmes zelo grobo to sliko brisali. Zdi se mi, da je to izjemno pomembno in sodobna slovenska politika je s tega stališča pred zelo podobnimi izzivi kot je bila naša generacija in je bila takrat ekipa, ki je vstopila v demosovo vlado. Vprašanje je, kaj bi morala vsebovati nova Majniška deklaracija in mislim, da je čas zanjo zelo blizu.«

Demos je bil pahljača političnih strank

Časi, ko se je ustanavljal Demos, je bil drugačen, takrat se prihodnosti nismo bali, ampak smo se je veselili, pa je spomnil poslanec prvega sklica parlamenta Janez Podobnik. »Demos je bil pahljača političnih strank, različnih političnih prepričanj, vrednostnih izhodišč, karakternih razlik v voditeljih. Ampak poglejte zanimivo zgodbo. Vodstvo Demosa je na nek način iskreno živelo dogovor zaradi dveh temeljnih ciljev demokratizacije in osamosvojitve Slovenije bodo držali skupaj, dokler se to dvoje ne zgodi. Taka drža bi bila potrebna tudi danes v tem širšem krogu slovenskih demokratov, demokratičnih strank, ki se čutijo dediče slovenske osamosvojitve.«