Branko Nimac: Poskušam časovno krmariti med domačimi obveznostmi, službo in služenjem v Cerkvi

Iz življenja vesoljne Cerkve | 02.03.2025, 09:50 Marta Jerebič

Medtem ko se papež zdravi v bolnišnici Gemelli, dogodki jubilejnega leta potekajo naprej po dogovorjenem urniku. Tako so od 20. do 23. februarja v večno mesto romali stalni diakoni. O tem smo se pogovarjali s stalnim diakonom Brankom Nimacem iz župnije Čemšenik.

V Sloveniji približno 45 stalnih diakonov

Za romanje v Rim in udeležbo na jubileju so se odločili na letnem srečanju vseh slovenskih diakonov oktobra lani v Strunjanu. »Stalni diakoni smo prisotni v vseh slovenskih škofijah, za zdaj samo v murskosoboški še ni nikogar. Skupaj nas je okoli 45. Delujemo v različnih poklicih in okoliščinah, nekateri sobratje pa so že upokojeni,« nam je povedal Branko Nimac.

Kdo se je udeležil romanja?

Romanja se je iz ljubljanske nadškofije udeležilo 6 stalnih diakonov. Poleg Branka Nimaca še Tomaž Kogovšek iz Zagorja ob Savi, Lojze Štefan iz Moravč, Jože Iskra iz Polja pri Ljubljani, Peter Skoberne iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in Boštjan Koprivec iz okolice Vrhnike. Iz mariborske nadškofije sta bila Kristian Bošak župnije Maribor – Sv. Rešnje telo in Janez Kurnik iz Slovenskih goric. Iz celjske škofije Jože Prislan iz Mozirja in iz koprske škofije Jurij Vončina iz Cerkna.

Romanja so se skupaj z njimi udeležile njihove žene in nekateri drugi družinski člani. Duhovni vodja pa je bil Gregor Celestina, sicer spiritual bogoslovnega semenišča v Ljubljani, ki je zadolžen tudi za formacijo in spremljanje stalnih diakonov v ljubljanski metropoliji.

Izmenjava izkušenj

Ko so čakali na varnostni pregled za mašo v vatikanski baziliki, so imeli priložnost tudi za kakšno hitro izmenjavo izkušenj s stalnimi diakoni iz drugih držav. »Sam osebno sem poklepetal z italijanskimi sobrati iz Mantove. Ugotovili smo, da se bo pomen diakonske službe povečeval zaradi zmanjševanja števila duhovnikov in služenju v oblikah, ki so dopuščene diakonom,« je povedal Branko Nimac in navedel, da bodo diakoni vse bolj prevzemali npr. blagoslove pri krščanskih pogrebih.

Domače obveznosti, služba in služenje v Cerkvi

Branko Nimac je v službi diakona še zelo kratek čas. Junija bo dve leti. »Poskušam časovno krmariti med domačimi obveznostmi, službo in služenjem v Cerkvi. Doma čutim podporo, tudi tokratno romanje v Rim to potrjuje, saj sta bila poleg žene zraven tudi dva otroka od treh.«

Kot nam je še dejal v pogovoru, so vsi udeleženci romanja nekako podoživljali svoje lastno diakonsko posvečenje in hkrati začutili povezanost, vesoljnost Cerkve, ko so bili kljub različnim jezikom in kulturam udeleženi pri enem dogodku. »To so v bistvu že skorajda nebesa na zemlji,« je sklenil Branko Nimac.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete TUKAJ.