Risanka Mojster Miha | (foto: )
Morala je najti frazo, ki bo ustrezala gibanju ustnic likov
Slovenija Maja Morela Čuk
V sklopu edinega prevodnega festivala v Sloveniji Prevodnega prangerja se je sredi januarja v Mariboru odvil pogovor na temo prevajanja risank. Pod naslovom Kako junaki risank spregovorijo slovensko? so razmišljali prevajalec Matej Juh, urednica uredništva otroških in mladinskih oddaj na RTV SLO Martina Peštaj in igralka ter prevajalka Maja Sever.
Prva, ki je pred skoraj 43 leti definirala nedeljski Živ žav na TV SLO je bila Andreja Hafner Souček. Njeno delo zdaj že skoraj devet let uspešno nadaljuje Martina Peštaj. »Ko se je Andreja upokojila, sem želela nadaljevati njeno odgovorno delo. Še danes si prizadevam za to, da Televizija Slovenija ostaja glasnica kakovostnih vsebin za naše najmlajše otroke. To preprosto pomeni, da skrbim za to, da se v našem programu pojavljajo le najbolj kakovostne risanke.« Poleg tuje produkcije obstaja dudi domača, slovenska. »Žal je majhna, a jo podpiramo po najboljših močeh.« Martina Peštaj kot urednica vsako leto pogleda vso produkcijo risank. »Kupujemo predvsem evropske izdelke, saj določene ameriške risanke za naš trg niso primerne.«
Produkcija dvainpetdesetih enajstminutnih risank stane med dva in pet milijoni evrov.
TV SLO pravice ene risanke lahko odkupi za predvajanje praviloma treh let in za tri ponovitve. Če iščejo risanke starejšega datuma, po katerih občasno gledalci sprašujejo, morajo biti tehnično izpopolnjene. Z nastopom HD tehnologije včasih ponovno predvajanje starega gradiva ni več mogoče. Produkcija dvainpetdesetih enajstminutnih risank stane med dva in pet milijoni evrov.
Postopno sem pri prevajanju Mojstra Miha prišla do vprašanja »Bomo zmogli?« in odgovora: »Bomo, ja!« Oboje so starši in otroci začeli uporabljati v vsakdanjem življenju.
Pravice so odkupljene in začne se lahko delo prevajalca. Lepih in za prevajanje težkih sinhronizacij je bila v svoji prevajalski karieri deležna tudi igralka Maja Sever. Eden bolj uspešnih prevodov je bila risanka Mojster Miha. »Stroji v tej risanki so govorili določene fraze: »Bomo naredili, bomo opravili, bomo popravili ...« v originalu je bila ta fraza kratka štiri zloge. Tako sem morala najti nekaj, kar bo ustrezalo gibanju ustnic likov. Postopno sem prišla do vprašanja »Bomo zmogli?« in odgovora: »Bomo, ja!« Oboje so starši in otroci začeli uporabljati v vsakdanjem življenju.«
Najtežje od vsega se je Maji Sever zdelo prevajanje serije Govoreči Tom. »Prevajanje za sinhronizacijo je tehnično najbolj zahtevno. Omejen si z dolžino besede, ki se mora ujemati z gibanjem ust risanega junaka, stavki pa morajo biti v sozvočju s tem, kako lik odpira usta. Vse skupaj pa mora izpasti logično v slovenskem jeziku.« Pri risanki je beseda drugotnega pomena. Čeprav se sliši nenavadno, je dejstvo, da otroci lahko gledajo in popolnoma razumejo za kaj gre. To pomeni, da je slika prva in jo mora prevod upoštevati. Kljub omejitvam, je prevajalec lahko pri risankah kreativen, sploh pri imenih. »Kako bom stvari poimenovala, se odločam po občutku in posluhu. Včasih potrebujem kar nekaj časa, da se odločim, kako bo junakom ime. Želim, da gledalci ne razmišljajo o prevodu, ampak dobijo občutek kot, da bi risani junaki govorili slovensko od samega začetka.«
Serija risank od zakupa pravic do zaključka sonhronizacije in tonskega urejanja ter do predvajanja potrebuje eno leto.
S prevodom risanke rokuje režiser, ki šolane igralce usmerja pri sinhronizaciji. »Vse sinhronizacije delamo samo s profesionalnimi igralci, ker smo tekom štiridesetih let ugotovili, da so oni najbolj kos tej nalogi. Saj morajo spremljati risanko na ekranu in slediti sliki. V trenutku, ko lik odpre usta, mora spregovoriti tudi on in besedam vdahniti čustva,« je pojasnila Martina Peštaj. Serija risank od začetka do konca procesa pa potrebuje eno leto.
