Človekova pravica tudi dostojen pokop umrlih

Cerkev na Slovenskem 03. 02. 2025, 11:14 Tone Gorjup

Slovenija je v začetku prejšnjega tedna na 48. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi predstavila stanje človekovih pravic v naši državi v sklopu 4. kroga UPR - Univerzalnega periodičnega pregleda. Zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je vodila slovensko delegacijo, je po seji povedala, da je naša država v celoti ali delno uresničila 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je prejela v tretjem periodičnem pregledu. Zagotovila je, da je za Slovenijo ključno spoštovanje, zaščita in promocija človekovih pravic. V medijih ali vladnih sporočilih ni niti z besedico omenjeno, kateri dve priporočili ni uresničila. V sklopu zasedanja v Ženevi je potekalo vzporedno omizje z naslovom: Pomen ustrezne oskrbe za mrtve z vidika človekovih pravic - izkušnje iz Slovenije. Je to odgovor na zamolčani priporočili?

Univerzalno periodično poročilo

Pravnik Tilen Vesenjak s Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je za Radio Ognjišče pojasnil kaj UPR je. Gre za univerzalno periodično poročilo oziroma pregled. »To je neke vrste mehanizem Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Z njim se redno preverja delovanje človekovih pravic v vseh 193 državah članica Združenih narodov. Je prvi mednarodni mehanizem za človekove pravice, ki obravnava vse države članice in vse človekove pravice. Vsako leto je pod drobnogledom 42 držav,« je povedal Vesenjak in pojasnil, kaj pregled zadeva: izpolnjevanje ustanovne listine Združenih narodov s strani države članice, uresničevanje splošne deklaracije o človekovih pravicah in tudi instrumentov o človekovih pravicah, katerih pogodbenica je država članica. Tokrat so bile za pregled Slovenije odgovorne Tajska ter Južnoafriška in Dominikanska republika.

Omizje o neuresničenem priporočilu Slovenije?

V spremljevalnem programu 48. zasedanja Sveta OZN za človekove pravice pri pregledu stanja v Sloveniji, je v organizaciji Pax Christi International, potekala tudi razprava o pravicah pogrešanih in mrtvih. V središču je bila skupna pobuda treh nevladnih organizacij iz Slovenije - Nove Slovenske zaveze, Združenih ob lipi sprave ter Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci - glede vprašanja množičnih medvojnih in povojnih pobojev, prikritih grobišč in pokopa žrtev. V njej poudarjajo, da je nujen čimprejšnji dostojen pokop in rehabilitacija nedolžnih žrtev. Predstavništvom diplomatskih misij v Ženevi, tudi slovenski, so jo predstavili zastopniki omenjenih organizacij Peter Sušnik, dr. Janez Juhant in mag. Tilen Vesenjak.

V razpravi, ki je sledila, so za izhodišče vzeli Mednarodno konvencijo o izginulih osebah in poročilo posebnega poročevalca ZN za človekove pravice z naslovom Pravice mrtvih. O slednjem je eden od razpravljavcev, Peter Sušnik, dejal: »Gre za zelo pomembno sporočilo, da na področju mrtvih že vse od začetka človeštva obstaja problem pokopanih; nimajo pravice do groba in nimajo pravice niti do identifikacije.« V Sloveniji se s tem problemom soočamo že osemdeset let, je spomnil Sušnik in dodal, da se s tem soočajo tudi druge države.

Zato so bili Juhant, Sušnik in Vesenjak na omizju zelo veseli vprašanja različnih predstavništev diplomatskih misij v Ženevi, med njimi tudi diplomatske misije Svetega Sedeža, kako Sloveniji priporočiti, da prevzame na tem področju neko bolj aktivno vlogo. Ne zadostuje le dostojen pokop izkopanih žrtev, sledi identifikacija žrtev, razkritje ozadja smrti in ustrezna obsodba zločina oziroma tistih, ki so te žrtve povzročili. Kot je še povedal Sušnik, so na to opozarjali vsi govorniki in poželi dokaj veliko podporo. Zdaj pa je na Sloveniji, da ta priporočila ustrezno obravnava v svojih vladnih organih in poda odgovore na to, kaj je storila.