V Bruslju zelena luč pripravi predloga resolucije za Slovenijo

Evropska Unija | 29.01.2025, 12:18 Petra Stopar

V Evropskem parlamentu (EP) v Bruslju je prišlo do pomembnega premika na področju prizadevanj za ohranitev spomina na žrtve komunističnega totalitarnega režima v Sloveniji. Poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc je potrdila, da je večina političnih skupin v Odboru EP za peticije podprla njen predlog, da se pripravi posebna resolucija o tem.

V torek je predsednik Odbora za peticije Bogdan Rzonca povedal, da bo odbor pripravil predlog resolucije »o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji«. Odločitev so predstavniki političnih skupin sprejeli po ponedeljkovi obravnavi peticije o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki jo je prvopodpisani dr. Mitja Ferenc vložil predlani.

Poslanka ELS iz vrst SDS Romana Tomc pa je na odboru predlagala, da EP sprejme resolucijo, s kateri bi slovensko vlado pozval k jasni obsodbi komunističnih zločinov in k zagotovitvi pravice do groba in spomina vseh žrtev komunističnih zločinov. »Če bo resolucija v Evropskem parlamentu dejansko obravnavana, predložena in sprejeta, bo to pomenilo pritisk na vlado,« je dejala Tomčeva, ki upa, da se bo to v Sloveniji zgodilo. »Resolucija je vendarle zelo močen instrument z jasnim sporočilom in upam, da kaj pomaga in prinese kakšen napredek tudi v Sloveniji,« je dodala. Po pripravi predloga resolucije bo najprej o njem razpravljal in odločal odbor, v primeru potrditve na odboru pa še evropski poslanci na plenarnem zasedanju.

Včasih si mislimo, da bi šle zadeve lahko hitreje, ampak moramo ostati mirni v duši in narediti tisto, kar mislimo, da je prav.

Dr. Ferenc je poudaril, da so njegovi apeli uprti predvsem proti slovenski vladi, »da se zave tistega, kar bi moral narediti vsak normalen človek, sploh pa neka demokratična vlada«. »Če bo omenjena resolucija sprejeta, upam, da se bodo institucije Evropskega parlamenta ob obisku Slovenije podučile in proučile, zakaj je odnos do žrtev enega od treh totalitarizmov drugačen od drugih dveh (fašizma in nacizma, op. a.), da bi opozorile slovensko oblast, da se v nekem duhu univerzalne pravice do pokopa znova vrne tudi pravica do spominjanja na žrtve tretjega totalitarizma, in da bi opozorile slovensko oblast, da mora biti odnos do vseh treh totalitarizmov enak, da je to že dolgo evropska norma, ki jo je predvidevala že resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu. Korak po korak se poskuša tu narediti. Včasih si mislimo, da bi šle zadeve lahko hitreje, ampak moramo ostati mirni v duši in narediti tisto, kar mislimo, da je prav,« je strnil vtise z razprave o peticiji.

Ta je nastala potem, ko je vlada premierja Roberta Goloba ukinila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je razglasila predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše. Do razprav v Evropskem parlamentu pa prihaja ravno tudi v času, ko se v Sloveniji odvijajo pogovori o tem, kako narediti korak naprej pri reševanju vprašanja pokopa žrtev, o čemer sta Tomčeva in Ferenc prav tako opozorila evropske parlamentarce.

Pogovoru z Mitjo Ferencem in Romano Tomc lahko prisluhnete v priloženem posnetku sredinega Mozaika dneva.