Slavi KoširSlavi Košir
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Tanja DominkoTanja Dominko
dr. Matija Ogrin in dr. Renato Podbersič (foto: STA)
dr. Matija Ogrin in dr. Renato Podbersič | (foto: STA)

Boste kaznovani, če se boste udeležili Kočevskega roga ali Teharij?

Spoznanje več | 02.10.2024, 13:00 Rok Mihevc

Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Zakon je bil osrednja tema tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj«, v kateri sta bila gosta sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Oddajo je vodil Jože Bartolj.

Gre za prepoved nacističnih, fašističnih, domobranskih, ustaških in drugih simbolov okupatorjev iz 2. svetovne vojne. Kaj pa komunizem in komunistični simboli? V tej noveli o tem ni nobene besede ...

Renato Podbersič: Ta zakon je politični zakon. Mi lahko iščemo celo plejado utemeljitev, od filozofskih do varstvenih, ampak igra tukaj je zelo prozaična. Kajti, gre za aktualno politično situacijo v naši domovini, ko govorimo o tem, da je aktualna vlada popolnoma zavozila. Krepko je zakorakala v drugo polovico mandata, o reformah, ki jih je tako obljubljala, pa ne duha ne sluha.

Očitno je, da se nam bližajo predčasne volitve in potrebno je mobilizirati volivce. Ker ne gre za noben uspeh. Pravzaprav, ko nekateri vladni predstavniki, vključno s šefom, odprejo usta, naletijo na kakšno mino ali še kaj hujšega. Potem je priročna odločitev kulturnega boja in vemo, da je to tista kategorija, ki še vedno mobilizira slovenske volivce. In v tej luči je treba gledati te spremembe omenjene zakonodaje. Si upam trditi, da bolj, ko se bo bližal čas predčasnih volitev, bolj se bodo te teme zaostrovale.

Oni hočejo črno na belem izrecno obsoditi vsakršen odpor proti komunistični revoluciji in ga kriminalizirati. To je nekaj divjega in drastičnega.

Matija Ogrin: Vladajoča koalicija želi v tem zakonu izrecno našteti vse skupine, domobrance, vaške staže in druge formacije, ki so se tako ali drugače zoperstavljale komunistični revoluciji in jih izrecno obsoditi kot domnevno kolaborantske organizacije. To je srčika stvari. Oni hočejo črno na belem izrecno obsoditi vsakršen odpor proti komunistični revoluciji in ga kriminalizirati. To je nekaj divjega in drastičnega. Tega niso storili nobeni prejšnji vojni zakoni, ampak so ravnali bolj v rokavicah. Tam je levica delala tako, da je žrtve komunizma izključila iz veljave zakonov in jih postavila v pravni vakuum, tako, da se jih ni videlo. Npr. so v zakonu o žrtvah vojnega nasilja izrecno zapisali, da tisti, ki so prostovoljno ali poklicno sodelovali na strani agresorja ne morejo veljati za žrtve vojnega nasilja in so jih s tem izključili iz moči slovenskega prava.

Tako je ravnala prejšnja generacija komunistov, ki so vedeli, kaj je res. S tem so manipulirali po svoje. Ti mlajši se zdijo bolj agresivni, ker površno vedo, kaj se je dogajalo, predvsem pa imajo neizmerno slo po oblasti in obvladovanju. In za njih je resničnost nezanimiva, njih ne brigajo ti strašni zločini, v tem vidijo predvsem sredstvo za manipulacijo in hočejo to zlo dela z zakonom zanikati. Domobrance in vaške stražarje se skuša zdaj ponovno drastično kriminalizirati, jih postaviti »nota bene« kot kolaborantske skupine, ki so, kot piše v zakonu, sodelovale z okupatorji pri okupaciji slovenskega ozemlja. To je strašna obsodba. To je narejeno iz nekega radikalnega prezira do žrtev in radikalnega prezira do slovenske realnosti. Lahko bi rekli, da je prezir s tem dobil svoj zakon v Sloveniji. Ta prezir bo povzročil nove hude napetosti v Sloveniji.

To je narejeno iz nekega radikalnega prezira do žrtev in radikalnega prezira do slovenske realnosti. Lahko bi rekli, da je prezir s tem dobil svoj zakon v Sloveniji. 

Renato Pobersič: Zakaj komunizma nismo sposobni obsoditi? Bil je cel kup poskusov tudi v parlamentu, tudi sprejemanja evropskih resolucij, pa to nekako ni šlo. Če smo Slovenci sposobni obsoditi fašizem in nacizem, nismo sposobni obsoditi divjanja komunistov. Namreč, izšli so zmagovito iz druge svetovne vojne in ta generacija, ki je to doživela in se je v glavnem poslovila, je imela občutek za resnico ali je vsaj podtalno čutila, kaj je prav. Prihajajo pa njihovi nasledniki, ki so tukaj brezskrupolozni. To se vidi zlasti pri Levici in delno SD, tudi tam imamo posameznika, ki so ponosni nasledniki nekdanje vladajoče partije, ki ima te grehe na svojih plečih in to ponosno izpovedujejo. Ne smemo pozabiti, da so se klanjali pred spomenikom Boris Kidriča, človek, ki je bil odgovoren za masovne poboje v tistih majskih in junijskih dneh 1945.

Vladajo njihovi direktni nasledniki. Seveda je to povezano tudi z ugledom, družbeno močjo in imuvino. Cel kup nevladnih organizacij se napaja iz tega kotla. To je ta rdeča buržoazija, rdeče plemstvo, kot ga je imenoval srbski disident Milovan Đilas, ki je opozarjal na te stvari in potem izpadel z rdečega dvora v Beogradu. Človek je razočaran, da je kaj takega možno v Evropski uniji, ki je nastala iz preseganja delitev iz preteklosti. Pri nas tega očitno nismo sposobni. Stvar je jasna, gre za jasen ideološki podton, ki poskuša ponovno slovenske volivce speljati še enkrat več na led.

Zakon je tik pred predstavitvijo v parlamentu. Kot Nova slovenska zaveza pričakujete javno debato. Ne gre sicer samo za vas, gre tudi za druge skupina na desni tradicionalni strani.

Matija Ogrin: Civilna družba lahko sodeluje pri drugem branju. Prosili smo stranko SDS, naj nam pomaga pri tem, da bomo vabljeni kot društvo, ki ga ta zakon utegne zelo prizadeti. Poleg nas upam, da bomo nastopila vsa štiri društva, ki ob 16. maju pripravljamo slovesnost spomina na žrtve komunizma, torej Vseposvojitev, Prebudimo Slovenijo, Lipa sprave in Nova slovenska zaveza.

Zakaj je to pomembno? Zato, da se sliši vsaj v javnosti glas teh, ki menimo, da naši pobiti niso bili kolaboranti, da niso bili nehvaležni sinovi domovine, ampak njeni, po našem mnenju spoštovanja in časti vredni sinovi in hčere, ki so skušali ohranjati osnovni red dotedanje slovenske katoliške kulture. Skušali so ohranjati preživetje domačije. Zakon, ki bo sprejet, vsebuje kopico kontradiktornih reči, zlasti pravno nedoločenih. Rekel bi, da ignorira celo vrsto deklaracij parlamentarnih skupščin Evropskega sveta in Evropskega parlamenta. Mislim, da so vsaj štirje pomembni dokumenti, ki so jih evropske ustanove sprejele glede tega, da je treba razgrajevati dediščino komunizma, da je potrebno odstranjevati totalitarne simbole, da so vsi trije totalitarizmi enako obsodbe vredni in se je treba truditi zlasti za odpravo dediščine komunističnega režima, ki je najdlje trajal in je povzročil največ žrtev. Ti dokumenti so dovolj jasni, a ta zakon jih popolnoma ignorira oz. je v nasprotju z njimi.

Renato Podbersič: Nekako je sramotno, da se danes pogovarjamo o tem, kdo bo prepovedan. Po drugi strani pa nismo sposobni pokopati 3450 pomorjenih in izkopanih iz brezna pod Macesnovo gorico. Ti posmrtni ostanki fantov in mož še vedno ležijo v Kočevju na deponiji v lokalnem komunalnem podjetju in čakajo, da se jih bo ustrezno pokopalo. Istočasno pa na pokop čaka tudi 50 pobitih Romov, pobitih v Iški. Romi, ki so bili vedno obrobju družbe, tudi v tem primeru ostajajo na obrobju.

Eden od členov zakona se glasi: Kdor na javnem kraju poveličuje, zagovarja ali spodbuja nacistično ali fašistično ideologijo, nosi, obeša, razkazuje, vzklika, izvaja, distribuira, objavlja ali kako drugače uporablja pozdrave, himno, pesmi, zastave, uniforme, znake, parole oz. gesla ali druge oznake ali simbole in z njimi povezana avdio vizualna gradiva, ki so povezani za fašizem in nacizem ter njune kolaborantske organizacije iz časa 2. svetovne vojne ter s tem povzročijo vznemirjenje ali razburjenje ali občutek ogroženosti, se kaznuje z globo od 1000 do 2500 evrov. Prepoznate v sklopu tega tudi spominsko slovesnost v Kočevskem rogu? Tam ne visijo nacistični simboli in zastave, se pa zapoje domobranska himna. Je to znamenje, da boste kaznovani?

Mitja Ogrin: Najprej je treba reči, da je v tej žlobudri našteto ogromno stvari, ki so irelavantne, da ne veljajo za nikogar v tej Sloveniji. Predlagatelji so namerno pustili precejšnjo dozo arbitrarnosti, torej samovolje. Ključni stavek v jari kači je »ki so značilni za prepovedana gibanja«. Kaj to zdaj pomeni, »ki so značilni za«, kdo je tisti, ki bo odločal, ali je pesem značilna za eno od teh skupin ali ne. To je prepuščeno samovolji nekega inšpektorja. Pustili so škarje in platno v roki, posebej s tisto dikcijo na koncu, »da če v javnosti to nekdo izvaja in če je s tem povzročil vznemirjenje«. In seveda oni so tisti, ki lahko tja pošljejo neko svojo skupino, ki se bo čutila prizadeto, ogroženo, napadeno in potem bodo lahko rekli, »vidite, tukaj ste povzročili javno ogroženost, vznemirjenje itd. ...«. Pustili so si, da lahko udarijo ali ne udarijo. To se mi zdi značilna globoka manipulatorska poteza, je daleč stran od nekega pravega lex zakona. Zakon mora biti jasen in nedoumen. To pa je politikantska mišolovka.

In seveda oni so tisti, ki lahko tja pošljejo neko svojo skupino, ki se bo čutila prizadeto, ogroženo, napadeno in potem bodo lahko rekli, »vidite, tukaj ste povzročili javno ogroženost, vznemirjenje itd. ...«.

Skrita je udarna konica tega zakona v tem, da zdaj, ko je končno prišel čas, ko večina Slovenije po malem spoznava, da je le potrebno pokopati te žrtve in da se z njim žrtvam tudi povrne dobro ime. Tukaj zdaj želijo imeti ponosni nasledniki komunistov v rokah zakon. Mogoče se bodo na koncu celo sprijaznili s tem, da do tega pokopa pride, ampak, da se naj jih pokoplje kot izdajalce. To pa je grozna preverzna igra in izdajstvo, grozen madež. Je za razmisliti, kaj je za storiti, ali ni morda bolje, da se s pokopom teh žrtev počaka še 50 let ...

Eden od avtorjev zakona Martin Premk je pri predstavitvi zakona citiral filozofa Bertranda Russella, da se fašizem in nacizem začneta tako, da najprej navdušita butaste, potem pa odstranita pametne in da je vsak poskus poveličevanja zločinskih ideologij treba zatreti v kali. So torej tisti, ki se zbirajo v Kočevskem rogu, na Teharjah, butasti?

Matija Ogrin: Verjetno bi Premk odreagiral, da nimajo slabih namenov in da želijo ustaviti ekstremiste. Ampak zakon je narejen tako, da lahko udari v razne smeri, tudi da poseže in udari na pietetno in lepo duhovno zasnovano slovesnost, kot je kakšna od teh. Še sami ne vedo, kaj mislijo. Ne nagibam se k temu, da je v ozadju teorija zarote, mislim, da se mnogo slabih stvari naredi zaradi neumnosti, se pravi zaradi nespoštovanja realnosti. Da pa imajo oni v rokah s tem zakonom zakonsko obsodbo vseh, ki so bili proti revoluciji, pa je premišljeno. Vse drugo je stvar praktičnega političnega presojanja.

Renato Podbersič: Dejstvo je, da vladi dajejo pečat ideološko usmerjeni ljudje. In ker ni reform, bodo zdaj zaostrovali tematike tisti poslanci, ki so jasno ideološko profilirani. Ostali pa capljajo in ker pač nimajo boljših predlogov, se jim pridružijo. Kaj bo prinesel čas, smo lahko zaskrbljeni. Skače se na glavo v vodo, brez da bi preverili, kako globok je bazen.

Spoznanje več
Oratorij Slovenija (photo: Oratorij Slovenija) Oratorij Slovenija (photo: Oratorij Slovenija)

In tema Oratorija 2025 je ...

Razglasitev teme Oratorija prihodnjega leta je za marsikaterega animatorja in udeleženca težko pričakovani dogodek. Zdaj je znana tudi tema leta 2025.

Prekmurski duhovnik in graditelj slovenstva Jožef Klekl (photo: splet) Prekmurski duhovnik in graditelj slovenstva Jožef Klekl (photo: splet)

Prenos posmrtnih ostankov Jožefa Klekla v Črenšovce

Tako kot so imeli v Benečiji - in v času fašizma po vsej Primorski - Čedermace, ki so poleg duhovniškega dela branili slovenstvo, ima tudi Prekmurje duhovnike, ki so podobno vlogo odigrali na ...

dr. Ludvik Toplak (photo: Tanja Dominko) dr. Ludvik Toplak (photo: Tanja Dominko)

Naš gost: dr. Ludvik Toplak

Dr. Ludvik Toplak, nekdanji profesor, pravnik in vloga rektorja, je v svoji bogati karieri pustil pečat na številnih področjih, vključno z diplomacijo in politiko. Njegovo življenje se je začelo v ...