Novela zakona o kršitvah javnega reda želi betonirati zgodovino

Spoznanje več | 23.10.2024, 12:15 Tanja Dominko

Predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki so ga poslanci koalicije ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo, še vedno buri duhove. Ker prepoveduje javno poveličevanje nacizma in fašizma, ne pa tudi komunizma. Oglasili so se v društvu Združeni ob lipi sprave, svoje stališče sta v oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" podala tudi sodnika Barbara in Jan Zobec.

Globa od 1000 do 2500 evrov

Novela predvideva, da bi se posameznika, ki bi na javnem mestu denimo obešal nacistične ali fašistične zastave, razkazoval simbole, vzklikal pozdrave, parole, pel himne in pesmi z namenom poveličevanja, odobravanja, opravičevanja, zagovarjanja ali spodbujanja teh skrajnih ideologij, lahko kaznovalo z globo od 1000 do 2500 evrov. V muzejih, filmih ali gledaliških predstavah so ti simboli dovoljeni.

Janez Juhant: Nepoznavanje ali načrtno zavajanje

Z novelo želijo v koaliciji preprečiti širjenje sovražnosti in zlorabo zgodovine v politične namene. A ker v predlogu novele zakona ni omenjen tudi komunizem, je šel del civilne družbe na noge, ostra je tudi opozicija, ki zato predloga novele ni podprla. Predsednik društva Združeni ob lipi sprave dr. Janez Juhant: »Predlog kaže bodisi na popolno nepoznavanje ali na načrtno zavajanje. Ker je v nasprotju s 63. členom ustave po katerem je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni protiustavno, kar se nanaša tudi na zgodovinsko izkazano komunistično revolucionarno nasilje, tako med drugo svetovno vojno kot v obdobju po njej, z vrhom v povojnih pomorih. Novela je le poskus ohranjanja legitimnosti komunistične revolucije, ki je slovenskemu narodu prinesla neizmerno gorje. Sporočilo evropskih ustanov je jasno in nedvoumno, obsoditi je treba fašizem, nacizem in komunizem absolutno in brezpogojno.«

 Novela je le poskus ohranjanja legitimnosti komunistične revolucije, ki je slovenskemu narodu prinesla neizmerno gorje.

Sodnika Zobec: Novela želi betonirati zgodovino

Tudi sodnika dr. Barbara Zobec in dr. Jan Zobec sta opozorila, da je novela sporna. »Rekla bi, da je predlog te novele že na prvi pogled in očitno protiustaven. Naprej že zato, ker posredno diskriminira žrtve komunističnega nasilja. Komunistična revolucija je namreč povzročila neprimerljivo več žrtev in gorja kot drugi totalitarizmi.« »Ta novela ima več ravni ustavne spornosti, predlog uporablja nedoločene ohlapne s poljubno vsebino napolnjive pojme, kot je ogorčenje, vznemirjenje, razburjenje, pravzaprav želi betonirati zgodovino.«

Obravnava novele v državnem zboru se nadaljuje, kdaj bo naslednjič na dnevnem redu, še ni znano.