Benjamin Vogrič | (foto: Rok Mihevc)
Otrok med drugim in tretjim letom doživi »bum« besednjaka
Svetovalnica Maja Morela Čuk
Tokrat smo govorili o razvoju govora pri otrocih. Kaj spodbudno vpliva nanj in kako pomembni smo pri tem procesu starši. Kako se spopademo z govornimi napakami, nam je svetoval profesor surdopedagogike in logopedije Benjamin Vogrič.
Poslušanje pravilnega govora je osnova
»Nekateri starši ekranom dovoljujejo, da vzgajajo njihove otroke. Menijo, da se bodo malčki s pomočjo risank naučili tujega in maternega jezika, pa temu ni tako. Otroci, ki so navajeni, da vse pomembne dražljaje dobijo v desetih sekundah, običajno ne bodo imeli sposobnosti poslušanja pravljic. Sogovornika niso zmožni zbrano poslušati, predvsem pa nazadujejo na področju razvijanja svojega govora. Poslušanje zelo vpliva na razvoj govoril in s tem na razvoj govora. Poslušati je pomembno, saj se tako naučimo artikulacije in intonacije ter drugih prvin maternega jezika.«
Otrok naj bi do drugega rojstnega dneva spregovoril najmanj pet besed.
Fiziološke prepreke v govoru
»Te imajo otroci s hipotonijo in apraksijo govoril. Velikokrat so to otroci, ki v zgodnjem otroštvu, zaradi prepričanj staršev, ne smejo nositi stvari v usta, ne jejo dovolj trde hrane, ki ne uporabljajo svojih govoril kot bi jih lahko. S primernimi predmeti, ki jih otrok vmesti v usta, se razvije občutek v ustnicah. Otrok spozna možnosti, kako se usta lahko premikajo, obenem se razvije koordinacija govoril, predvsem jezika, s katerim so kasneje zmožni izgovarjati težje besede in tvoriti daljše stavke. Več trde hrane, ki jo bo otrok zgrizel, več trših stvari bo dal v usta, lažje bo pri štirih, petih letih rekel besedo Trnuljčica, avtobusno postajališče ...«
Naloga logopeda
»Starša in otroka moram prepričati v to, da je otrok sposoben govora. Sam mora vložiti delo v razvoj govoril, saj gre za sistem, ki se z uporabo razvija in postaja močnejši. Ko otrok žveči aktivira ustnice, da mu hrana ne pade ven. Z dvigom baze jezika prepreči, da se grižljaj zatakne v grlu. Z jezikom ves čas namešča grižljaj in hrano oblikuje v kašo, ki jo s pomočjo jezika potisne nazaj proti požiralniku. S tem ko otrok poje košček banane, obenem naredi kup logopedskih vaj.«
Pomembno je, da do četrtega leta in pol ali do petega leta otrok ne učimo izgovarjati glasu r. Liba je za štiriletnika povsem ustrezna beseda.
Vloga zob
»Pomagajo pri izgovoru različnih glasov, ampak se tudi zaradi premalo žvečenja trde hrane spodnja čeljust ne razvije dovolj. Žrelnica je tako prevelika in otok ne more dihati čez nos. Kadar otrok diha skozi usta, njegov jezik leži na spodnjem delu ustne votline in zobe rine naprej. To pomeni, da čeljust visi in je krajša kot bi morala biti, jezik pa je prevelik in počiva na spodnjem delu ustne votline. Tako čeljust ne zraste dovolj niti v dolžino, ne v širino, zaradi česar lahko kasneje otrokom pulijo zadnje zobe.«
Časovnica razvoja govora
»Otrok naj bi do drugega rojstnega dneva spregovoril najmanj pet besed. To so lahko »mama, dej dej, papa« in podobno. Če tega ni, logopedi opazujemo samo razumevanje otroka. Pomembno je, da zna izpolniti vsakdanja preprosta navodila, na primer: »prinesi kapo, usedi se …« Do tretjega leta otrok pride do pravega »buma« besednjaka. Nauči se ogromno besed, četudi niso izrečene pravilno. Od četrtega leta do petega se ureja slovnica, v govor vstopajo še ostale besedne vrste, zaimki, predlogi, končnice se urejajo. Do petega leta nekje naj bi otrok govoril s slovnico odraslega človeka.«
Reci riba, raca, rak
»R je najbolj popularen glas v logopediji. V zadnjem času opažam veliko dezinformacij pri učenju tega glasu. Pomembno je, da do četrtega leta in pol ali do petega leta otrok ne učimo izgovarjati glasu r. Liba je za štiriletnika povsem ustrezna beseda. Če se jeziček dviguje, če otrok ne diha na usta, se bo glas r pojavil sam od sebe. Zaradi pritiskov staršev se velikokrat zgodi, da otroci razvijejo grleni r, ki ni pravi slovanski. Najprej je pomembno, da otroka naučimo jezik nastavljati gor, potem naj jeziček prehaja naprej in postopno se bo razvil glas r. «
Sesanje prsta
»Sesanje porine jezik na spodnji del ustne votline in navzdol. Zaradi tega so krivi tudi zobje, kar pripomore k temu, da otrok kasneje ne more tvoriti določenih glasov. Najverjetneje bo otrok, ki sesa palec imel težave pri izgovarjavi glasov k in g, skoraj zagotovo težave s glasovoma l in r, velikokrat pa tudi z izreko sičnikov, ker bo jezik uhajal med zobe.«
