Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Andrej JermanAndrej Jerman
Petra StoparPetra Stopar
dr. Aleš Maver (foto: Primož Lavre / Reporter)
dr. Aleš Maver | (foto: Primož Lavre / Reporter)

Ni več dovolj, da nasprotnika označiš za fašista…

Svet | 12.11.2024, 12:39 Helena Križnik

Ni več dovolj, da nasprotnika označiš za fašista in nato zmagaš. To je eno osrednjih sporočil tokratnih volitev v ZDA, je za Radio Ognjišče ugotavljal politični analitik dr. Aleš Maver. Še enkrat se je pokazala tudi izjemna polarizacija tamkajšnje družbe, je prav tako opozoril v zadnji oddaji Spoznanje več, predsodek manj. Obe osrednji stranki bosta morali narediti več, da jo bosta v prihodnje presegli, je še dodal dr. Maver.

Republikanci in demokrati se bodo morali najti bolj na sredini

Polarizacije družbe v ZDA ne dokazuje le zmaga Donalda Trumpa. Tudi če bi predsednica svetovne velesile postala Kamala Harris, to ne bi pomenilo, da je pojav, ki močno ovira napredek, kar izginil. Tako republikanci, ki zdaj slavijo, kot demokrati, ki iščejo krivca za poraz, se bodo morali po prepričanju dr. Mavra najti bolj na sredini. »Treba je povedati, da je predvsem v zadnjem desetletju v resnici prišlo do hudega kulturnega boja, v katerem je demokratska stranka zavila pretirano na levo in tudi zaradi tega izgubila del volilne baze.«

Česa se lahko nauči Evropa?

Iz te lekcije bi se morala nekaj naučiti tudi Evropa, je menil dr. Maver. »Tudi v Evropi imamo že dolgo pojav, ko tradicionalni delavski sloj počasi zapušča svoje tradicionalne politične domovine, ki so bili v strankah socialdemokratske usmeritve, ker so se stranke socialdemokratske usmeritve bolj preusmerile na eni strani k poudarjanju novih vsebin na socialnem področju, po drugi strani pa k okoljski problematiki, kar je nekaj, v čemer se večji del njihove tradicionalne baze več ne najde.«

Na volitvah ni boljših in slabših glasov

V ZDA resen premislek, kako naprej, ne čaka le demokratov, ampak tudi republikance, je ocenil doktor Maver. »Mislim, da je pomembno sporočilo teh ameriških volitev tudi nekaj, česar se mogoče velik del zmerno konzervativnih sil v Evropi ne zaveda. Na volitvah ni boljših in slabših glasov. Vsak glas na samih volitvah šteje enako. To seveda ne pomeni, da ima nek direktor banke enako vpliv na politiko kot preprost delavec. To bi bilo naivno misliti. Ampak štejeta pa oba glasova enako. In zdi se mi, da se je predvsem osrednji tok konzervativne politike zelo osredotočal na to, da bi pridobival predvsem te uglajene glasove, pozabil pa je na velik del volivcev ali pa se je celo otepal velikega dela volivcev, ki nimajo možnosti, da bi si privoščili to uglajenost.« Trump je medtem ustvaril novo koalicijo, s katero je republikance že drugič vrnil na oblast. A obstaja nevarnost, tako dr. Maver, da bo uspeh razumel kot stoodstotni mandat za vse nadaljnje ukrepe, kar ne bi bilo dobro ne za ZDA ne za svet.

Svet, Oddaje, Novice, Spoznanje več
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...