kardinal Michael Czerny, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju | (foto: Rok Mihevc)
V Sloveniji visoki gost iz Vatikana
Slovenija Marta Jerebič
Slovenski škofje so bili zbrani na dvodnevni plenarni sejo. Danes je bil na njej prisoten tudi visoki gost iz Vatikana, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, kardinal Michael Czerny. Že sinoči pa so se vsi zbrali pri sveti maši v ljubljanski stolnici.
Predsednik slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, se je v pridigi navezal na evangelij, v katerem je Jezus izpostavil besede pohujšanje, odpuščanje in vera.
Pohujšanje
»Ob besedi pohujšanje bi danes pomislili na ljudi, ki fizično, psihično ali duhovno zlorabijo mladoletno osebo ali ranljivo odraslo osebo. Lahko pa pomislimo, da pohujšanje prihaja na svet tudi po nas, če ne poučujemo zdravega nauka, če napačno vzgajamo in če prstom kažemo na bližnjega in ga obsojamo,« je dejal škof Saje.
Odpuščanje
V zvezi z odpuščanjem je dejal, da "ni lahko odpustiti drugim. Najprej pa mora vsak odpustiti sebi, da ne bi drugih bremenil z nesprejemanjem svojih lastnih padcev. Ko se nekdo pokesa, mu je treba odpustiti in to ne enkrat, ampak neštetokrat. Na koncu naj zmaga usmiljenje, saj to kaže, da je smo na poti pristne vere."
Vera
Vera pa pripelje do resnice. Resnica je živa in se vedno izkaže, je še poudaril škof Saje.
Nagovor kardinala Czernya
Zbranim in vsej Cerkvi v Sloveniji je pozdravne besede namenil tudi prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, kardinal Michael Czerny. Več o njem si lahko preberete na tej povezavi. V imenu svetega očeta se je zahvalil prostovoljkam in prostovoljcem, ki darujejo svoj čas za bližnje v stiski in odgovarjajo na krik revnih. Povedal je, da je obiskal terapevtsko skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki deluje v sklopu Slovenske karitas in ob tem videl, kako Cerkev na konkreten način pomaga najbolj zapostavljenim v družbi.
Kardinal Czerny je svoj nagovor prebral v slovenskem jeziku
Spoštovani škofje in duhovniki,
dragi bratje in sestre,
lepo vas pozdravljam pri tej sveti maši v ljubljanski stolnici in se vam zahvaljujem za dobrodošlico.
Nocoj vam prinašam pozdrav papeža Frančiška, ki spremlja delo krajevne Cerkve v Sloveniji in vas spodbuja, da nadaljujete dobrodelno evangeljsko poslanstvo med raznimi skupinami v vašem okolju. Moj obisk v Sloveniji je izraz močne vezi, ki jo že več kot tri desetletja Slovenska škofovska konferenca ohranja v odnosu do Svetega sedeža in papeža. V imenu svetega očeta se vam zàhvaljujem, da tudi v težkih časih òhranjate zvestobo Cerkvi, njenemu ùčiteljstvu ter krščanski veri.
Na poseben način se zahvaljujem prostovoljkam in prostovoljcem, ki darujete svoj čas za bližnje v stiski in odgovarjate na krik revnih. Naj za vas prosi tudi današnji svetnik, sveti Martin, ki je poznan po dobrodelnosti in zavzemanju za reveže.
Sveta evharistija je zastonjsko darovanje za drugega, zato smo kristjani povabljeni, da ta zakrament uresničujemo v svojem življenju s konkretnimi dejanji. Vsak je povabljen, da v svojem okolju in po svojih zmožnosti odgovarja na klic najbolj zapostavljenih v družbi.
S sodelavci na Dikasteriju za služenje celostnemu človeškemu razvoju podpiramo lokalne Cerkve v celostnem razvoju človeka v skladu z evangelijem in družbenim naukom Cerkve. ?Katere so glavne ovire za človekov razvoj vsakega posameznika in celotne družbe v Sloveniji? ?Onesnažévanje okolja? ?Prisilne migracije? ?Pomanjkanje dostopa do zdravstvenega varstva? ?Negotòvost in nasilje? ?Revščina? Izključevanje in rasizem? ?Brezposelnost ali celo suženjstvo? ?Kršenje človékovih pravic?
Naš dikasterij izraža skrb svetega očeta za trpeče, bolne in izključene. Kot odgovor na te izzive si prizadévamo dajati pastoralne smernice, da bi lahko krajevne Cerkve na evangeljski način učinkòvito spremljale svoje ljudstvo pri reševanju najbolj škodljivih, najbolj nerešljivih in najnujnejših razmer.
Kako lahko Cerkev v Sloveniji spremlja ljudi, še posebej najbolj ranljive, pri soočanju in premagovanju glavnih ovir za življenje in razvoj vseh? Na to vprašanje bi odgòvoril s tem, kar je poslanstvo našega dikasterija, namreč da želimo spodbujati življenje v vseh njegovih razsežnostih, kot nas uči Jezus, da bi »imeli življenje in ga imeli v izobilju« (Jn 10,10).
Danes sem obiskal terapevtsko skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki deluje v sklopu Slovenske karitas. Videl sem, kako Cerkev na konkreten način pomaga najbolj zapostavljenim v družbi. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki delujete v različnih organizacijah in storite kaj dobrega za bližnjega v Kristusovem imenu. Hvala, ker s svojimi darovi in delom nasičujete lačne, sprejemate popotnike in obiskujete bolnike (prim. Mt 25,35) ter tako odgovarjate na poslanstvo, ki nam ga je zaupal Gospod.
Naj dobri Bog blagoslavlja vaše delo in Cerkev v Sloveniji. Hvala!
