Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Andrej JermanAndrej Jerman
Petra StoparPetra Stopar
prof. Miro Haček (foto: STA / Nebojiša Tejić)
prof. Miro Haček | (foto: STA / Nebojiša Tejić)

Dr. Haček o Demokratih: Ime, ki je najbrž sprejemljivo res za vsakogar

Slovenija | 11.11.2024, 15:15 Petra Stopar

Anže Logar, nekdanji poslanec SDS, je za soboto napovedal ustanovni kongres svoje stranke pod imenom Demokrati. Politolog prof. dr. Miro Haček meni, da je v tem trenutku še težko govoriti, ali bo to stranka, ki bo odločilno posegla v naslednje parlamentarne volitve. Samo ime pa nam najbrž pove, »da je to stranka, ki bi se želela uvrstiti precej blizu sredine političnega prostora«.

Po slovenski zakonodaji lahko stranko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljanov, kar po besedah dr. Hačka ni zelo težko. V Sloveniji je registriranih že skoraj 110 strank, večina obstaja bolj ali manj samo na papirju. Logarjeva stranka bo po njegovih besedah »dodatek k ponudbi« na naslednjih volitvah. »O tem, kakšne so njene možnosti ali koliko volivcev bo uspela nagovoriti, pa je še prezgodaj govoriti. V tem trenutku o stranki pravzaprav ne vemo nič, poznamo tri ali štiri imena, ne pa ostale ponudbe, tudi programa te stranke pravzaprav še ne poznamo, tako da je težko govoriti, ali bo to stranka, ki bo odločilno posegla v naslednje parlamentarne volitve in seveda dogajanje po njih – torej sestavljanje naslednje vladajoče koalicije – ali pa bo to spet stranka, kot so že bile mnoge – tudi kot stranka, ki je nosila to isto ime v preteklosti – ki so bile pač relativno kratkotrajne muhe enodnevnice in so potem počasi izginile,« je pojasnil.

Koga bodo nagovarjali Demokrati?

Samo poimenovanje Logarjeve stranke po mnenju dr. Hačka najbrž pove, da je to stranka, ki bi se želela uvrstiti precej blizu sredine političnega prostora, in dodaja: »Demokrati so ime, ki je najbrž res sprejemljivo za vsakogar in ki o sami vsebini ne pove kaj dosti, razen seveda, da bo to stranka, ki se bo zavzemala za nek demokratičen politični sistem, ampak konec koncev, to se pa tudi vse ostale.« Logar je v pogovoru za STA med drugim povedal, da bodo Demokrati nagovarjali vse, ki so utrujeni od političnih spopadov in hočejo konkretne ukrepe. Dr. Haček ob tem spomni na interne ankete strank, ki so jih opravljale in približno vedo, od kod bo Logar pridobival podporo: »In največji del podpore po teh internih anketah naj bi prišel ravno iz največje opozicijske stranke, torej iz SDS, kar pa najbrž tudi pojasnjuje – reciva temu – rahlo nervozen odnos, ki ga lahko zadnje mesece opazujemo med največjima protagonistoma teh dveh političnih skupin, g. Janšo in g. Logarjem.«

Demokrati so ime, ki je najbrž res sprejemljivo za vsakogar in ki o sami vsebini ne pove kaj dosti, razen seveda, da bo to stranka, ki se bo zavzemala za nek demokratičen politični sistem, ampak konec koncev, to se pa tudi vse ostale.

Ameriški scenarij v Sloveniji?

Podpora SDS medtem raste, kar je, ugotavlja sogovornik, predvsem posledica neučinkovitosti te vlade. To je po njegovi oceni tipično za slovenski politični sistem, »ko imamo levosredinske vlade, ki praviloma niso zelo učinkovite in uspešne pri uresničevanju programa, s katerim so pravzaprav dobile volitve«. Največja značilnost te vlade je po mnenju politologa ravno to, da »vsakodnevno zelo veliko obljublja, zlasti v osebi predsednika vlade, da pa zelo malo tega uspe na nek način uresničiti«. Na račun te neučinkovitosti pridobiva opozicija, zlasti največja opozicijska stranka, ki bo najbrž do volitev pridobila še kaj, vlada oziroma koalicijske stranke pa po drugi strani še kaj dodatno izgubile, ocenjuje profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Če dobro pogledamo ankete, se v glavnem povečuje podpora stranki, ki se ji reče 'Ne bom šel na volitve' ali 'Ne vem' ali pa skupini 'Nikogar od teh ne bom volil', torej ti neopredeljeni se množijo. Kaj bodo naredili na naslednjih volitvah, je pa vprašanje.

»V resnici pa ne gre za neke blazne izgube in pridobivanje, ampak se ta krog nezadovoljnih seli med neopredeljene. Če dobro pogledamo ankete, se v glavnem povečuje podpora stranki, ki se ji reče 'Ne bom šel na volitve' ali 'Ne vem' ali pa skupini 'Nikogar od teh ne bom volil', torej ti neopredeljeni se množijo. Kaj bodo naredili na naslednjih volitvah, je pa vprašanje. Ali jim bo ponujen nek 'nov nov nov' obraz, reinkarnacija številka 6, ali se bodo opredelili za eno od teh novih političnih strank, recimo Logarjeve Demokrate, ali pa bodo to v resnici volivci, ki bodo abstinirali naslednje volitve in ostali doma, kot smo zdaj lahko opazili na primeru ameriških volitev, ko je Donald Trump dobil praktično isto število glasov kot leta 2020, demokrati pa so izgubili več kot 10 milijonov glasov, kar pomeni, da so ti ljudje preprosto ostali doma in niso šli na volitve. Podobna zgodba se lahko mirno zgodi tudi pri nas,« pojasnjuje dr. Haček.

Slovenija
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...