Brezdomci zbrani pri sveti maši na dan vernih rajnih | (foto: Miha Kopač)
Sveta maša za vse pokojne brezdomce
Cerkev na Slovenskem Marjana Debevec
Ob spominu vseh vernih rajnih so se v Dnevnem centru za brezdomce v Ljubljani spomnili vseh pokojnih brezdomcev, ki so odšli v letošnjem letu. Sveto mašo je daroval lazarist Peter Žakelj. Zbranim brezdomcem in prostovoljcem je ovrednotil praznik, ob katerem se poleg naših rajnih spominjamo tudi naše umrljivosti in smrti, ki je del življenja in je lahko nekaj lepega, je pojasnila Nuša Zavašnik iz Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. V nadaljevanju objavljamo njen zapis.
To je vedno lep praznik
»Žakelj je spomnil na pregovor Kakršno življenje, takšna smrt in vse povabil k veri in zaupanju v Boga. nV današnjem času na mesto Boga postavljamo denar in užitek, ki nas na koncu puščata prazne. Bog pa nam daje pravo veselje ter mir in svobodo, ki ju vsi iščemo.
Spomnil je tudi na preminulega brezdomca, ki se je kljub težki in neozdravljivi bolezni boril do zadnjega, v čemer smo lahko vsi, ki smo ga spremljali, prepoznali nekaj lepega.
Mašo za rajne brezdomce v Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote obhajamo vsako leto. Za nas je to poseben in zelo lep praznik.
Vedo, da v času umiranja ne bodo sami
Brezdomni se svete maše udeležijo z izredno spoštljivostjo. Srečanje z Bogom in drug z drugim jih gane, saj morda še bolj kot kdo drug hrepenijo po sprejetosti in ljubezni.
Na praznik se v dnevnem centru pripravljamo že nekaj dni prej, skupaj sestavimo prošnje in zahvale, vadimo pesmi, se pogovarjamo in spominjamo vseh umrlih. Pripravimo tudi slavnostno večerjo.
Veseli nas, da so udeleženci vsako leto bolj umirjeni in spoštljivi. Njihova hrepenenja po boljšem življenju so zelo ganljiva. Velikokrat se v prizadevanju za lepšo prihodnost počutijo nemočne, zato jih želimo še naprej podpirati.
Veliko jim pomeni, ker vedo, da tudi v času starosti in umiranja ne bodo sami ter da bomo po svojih močeh poskrbeli tudi za dostojno smrt in pokop. Do takrat pa se bomo skupaj z njimi veselili vsakega koraka na poti k lepšemu življenju,« je še zapisala Nuša Zavašnik.
