Pri zdravniku | (foto: Pixabay)
So zdravniki postali problematična skupina?
Slovenija Helena Križnik
Javna razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo ministrstvo za zdravje trenutno pripravlja za medresorsko usklajevanje in parlamentarni postopek, je prinesla precej ostro izmenjavo stališč. Še posebej so se mnenja kresala pri vprašanju razmejevanja med delom v javnih zavodih in zunaj njih. To je znova spodbudilo tudi nekatere žolčne komentarje o zaslužkih v zdravniškem poklicu. Ali ta še uživa ugled, smo vprašali pediatrinjo Lariso Kragelj, kirurginjo Jasno Humar in infektologinjo dr. Bojano Beović.
Medijska vojna proti zdravnikom ruši odnose z bolniki
Zdravniški poklic je plemenit, je za naš radio poudarila Larisa Kragelj. Da ostaja spoštovan, se po njeni oceni kaže v vsakdanjih stikih z bolniki. Izjema so urgentna delovišča, kjer ni malo nasilja v različnih oblikah, kar pušča grenak priokus, je dodala.
»Moramo se zavedati tudi, da pričakovanja pacienta, kaj je dober zdravnik, in neko splošno mnenje nista nujno resnično kazalo tega, kaj je dober zdravnik. Dober zdravnik na primer ni tisti, ki napiše vsako napotnico in ustreže vsaki želi pacienta, kot si mogoče kdo kdaj predstavlja. Dober zdravnik najde pravo ravnotežje med tem, da je strokoven, da dela kvalitetno in da ima tudi primeren odnos do pacientov,« je spomnila Kragljeva, ki je tudi predstavnica Mladih zdravnikov.
Skrbi jo medijska vojna proti vsem, ki opravljajo ta odgovoren poklic. Naredila je veliko škode, je prepričana. »Če vsak dan po časopisih, po internetnih portalih, po radiu poslušaš, da so zdravniki krivi za vse slabo, kar je v zdravstvenem sistemu v Sloveniji, potem se splošnega mnenja gotovo nekaj prime in ljudje začnejo verjeti. To pa ruši ta najpomembnejši dejavnik uspešne zdravstvene obravnave - odnos med zdravnikom in pacientom.«
Ob šesti uri zjutraj iz postelje zaradi plače
»Slovenci na splošno, še bolj pa slovensko novinarstvo in slovenski medijski prostor, smo hudo nagnjeni k temu, da poberemo vse negativne novice in jih imamo na prvih straneh,« je opozorila Jasna Humar.
Zdravniški poklic je bil v zadnjem času medijsko eden najbolj izpostavljenih, med drugim zaradi denarja. Vsem, ki so se odločili zanj, je nepošteno očitati željo po zaslužku, je menila Humarjeva. »Nedvomno vsi hodimo v službo na koncu za to, da dobimo plačo. Seveda je odlično, če imaš službo, v kateri imaš tudi izzive in se je veseliš in ti ni težko iti, ampak na koncu vsako jutro ob šestih vstaneš samo zaradi plače. Mene drugače nihče ne bi vrgel iz postelje ob tej uri.« Humarjeva, ki na ministrstvu za zdravje kot vršilka dolžnosti vodi direktorat za zdravstveno varstvo, je ob tem dodala, da mora država urediti, da ti zaslužki niso ekscesni.
Vse vodi v privatizacijo zdravstva
Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojane Beović je splošno javno mnenje o zdravnikih še naprej dobro, kar potrjuje tudi raziskava, ki jo je naročila stanovska organizacija. »Kar se nam dogaja v zadnjem času, je medijski pogrom. To ni enako javnemu mnenju. Nekako je postalo v medijih navada, da se zdravnike na različne načine diskreditira. Bodisi kot poklic, kot problematično skupino ali individualno.«
Dr. Beović je ob tem delila izkušnjo zdravnika iz Indije. »Tipična pot, ki jo je ta zdravnik opisal, je: najprej medijski pogrom, potem omejevanje zdravnikov, zato, ker jih je treba omejiti, in potem privatizacija zdravstva. To je opisal kot nek povezan potek.« Dr. Beović se boji, da se pri nas tudi dogaja nekaj takega.
