Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Helena KrižnikHelena Križnik
Vivantejeva knjiga o vprašanju Tržaškega primorja v prevodu Alojza Rebule  (foto: NL)
Vivantejeva knjiga o vprašanju Tržaškega primorja v prevodu Alojza Rebule | (foto: NL)

Knjiga, v prevodu Alojza Rebule, ki so jo uporabili tudi pri mirovnih pogajanjih

Slovenija Nataša Ličen

V nizu prireditev Slovenske prosvete »V Rebulovem vetru« ob stoti obletnici rojstva tržaškega pisatelja, so v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, v sodelovanju z založbo Art, krstno predstavili knjigo Angela Vivanteja »Jadranski iredentizem« v prevodu Alojza Rebule. Govorili so Igor Tuta, urednik knjige, prof. Štefan Čok, avtor spremne besede ter prof. Salvator Žitko, avtor dodatnega besedila.

Vivante je izdal svojo knjigo že pred prvo svetovno vojno, v Firencah leta 1912. V njej je zelo natančno in z vrsto podatkov obravnaval primorsko in še posebej tržaško zgodovino od leta 1848 do 1910. Knjiga je vzbudila pozornost tudi v mednarodni javnosti, ker je brez predsodkov prikazala družbeno, politično in gospodarsko življenje raznih narodnosti, ki so živele ob severnem Jadranu. Vivantejeva knjiga je bila tako zanesljiva, da so jo uporabili na mirovnih pogajanjih v Parizu tako po prvi kot po drugi svetovni vojni.

Angelo Vivante in naslovnica izvirnega dela, ki ga zdaj lahko beremo tudi v slovenskem prevodu
Angelo Vivante in naslovnica izvirnega dela, ki ga zdaj lahko beremo tudi v slovenskem prevodu © ARO

Vodilni krogi slovenske narodnostne skupnosti v Trstu so se po drugi svetovni vojni odločili, da jo je treba prevesti v slovenščino. Obrnili so se na mladega študenta Alojza Rebulo, ki je leta 1949 diplomiral na Univerzi v Ljubljani in je dobro poznal italijanski jezik ter primorsko preteklost. Rebula je delo sprejel in vse poletje intenzivno prevajal obsežno Vivantejevo knjigo. Njegov prevod je Primorski dnevnik začel objavljati kot podlistek od 13. maja istega leta. Po 75 letih izhaja zdaj Rebulov prevod v knjižni obliki pri založbi Art z uvodnim zapisom mladega zgodovinarja Štefana Čoka ter dvema prispevkoma dr. Lava Čermelja in prof. Salvatorja Žitka o Vivanteju in njegovem delu. Knjigo je uredil Igor Tuta, s katerim smo za Radio Ognjišče posneli krajšo predstavitev. 

Slovenija, Slovenci po svetu

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica