Grabljice | (foto: Robert Božič)
Svetovni dan kmetic in njihova tiha želja...
Kmetijstvo | 15.10.2024, 13:27 Robert Božič
Skoraj tri desetletja že je 15. oktober Svetovni dan kmetic. OZN, ki ga je leta 2007 tudi uradno razglasila, si je ob tem postavila visoke cilje, posebej usmerjene v tretji svet: Zmanjšati revščino in nasilje nad ženskami na podeželju, izboljšati izobrazbeno raven žensk ter zmanjšati njihovo ekonomsko in politično neenakopravnost. In koliko od tega je v treh desetletjih uspelo?
OZN se zadnja leta praznika ponavadi spomni s suhoparno objavo na svoji spletni strani. Letos tako priporoča, da se zavemo pomembne vloge žensk pri ohranjanju narave, v boju proti podnebnim spremembam, ohranjanju biotske raznovrstnosti, skrbi za zemljo in za enakost spolov.
Če pa realno pogledamo na stanje v Sloveniji, lahko ugotovimo, da povprečno velika slovenska kmetija ne omogoča dostojnega preživetja kmečke družine. Tudi večje slovenske kmetije, ki so se v minulih letih specializirale, brez dodatne usmeritve v dopolnilne dejavnosti predelave, s katero svojim pridelkom dodajo vrednost, kljub obilici dela težko zagotovijo dve ali več plač.
Pravične odkupne cene pridelkov pa so osnova za preživetje kmečkih družin, opozarja predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule:»Če bi poslušali naša priporočila, če bi spoštovali naše delo in uživali našo domačo hrano, bi bil naš položaj boljši in tudi položaj vseh, ki bi to uživali. Kajti naša hrana je zdrava in ni primerljiva s tistim, ki pride od Bog ve kje...«
»Če bi to znali spoštovati, ceniti, pravično plačali pridelke, bi marsikatera družina tudi na majhnih kmetijah lažje živela,« še dodaja Irena Ule.
Kljub težavam pa velja opozoriti tudi na spodbudne stvari. V Sloveniji je med nosilci kmetij 30 odstotkov žensk, vedno več jih je univerzitetno izobraženih, za delo na kmetiji se odločajo zelo premišljeno in jim pri tem veliko pomeni delo v povezanosti z naravo, skrb za družino in se še zdaleč ne obremenjujejo z »ideologijo spola«, saj se počutijo in živijo enakopravnost.
Kmetice in njihove družine ne bodo živele le od lepih besed
Ob današnjem prazniku torej ni na mestu samo čestitka in lepo zveneče besede o tem, da so kmetice srce slovenskega podeželja. Na mestu je predvsem jasno zavedanje naše družbe o pomenu njihove vloge in poslanstva za ohranjanje toplih in trdnih družinskih vezi znotraj naših kmetij. Trdna kmečka družina, katere temelj je ljubeč odnos med zakoncema, ki jo vodita, namreč v resnici omogoča obstoj slovenskih družinskih kmetij.
Družba, ki si želi zdrave, lokalno pridelane hrane, bi torej morala poskrbeti, da bi bili pridelki pravično plačani, ter omogočali dostojno preživetje kmečkih družin, to pa bi avtomatično prineslo tudi vse pravice iz dela – torej tudi počitka in dopusta – na vseh slovenskih družinskih kmetijah.
