21 let od smrti svetniškega duhovnika in Grozdetovega življenjepisca

Duhovnost | 17.10.2024, 09:40 Petra Stopar

V župniji Ljubljana – Sv. Križ bo v nedeljo ob 19. uri sveta maša v spomin na 21. obletnico smrti božjega služabnika prof. dr. Antona Strleta, svetniškega kandidata ljubljanske metropolije. O njem smo se pogovarjali s postulatorjem postopka za beatifikacijo in kanonizacijo p. dr. Andrejem Piršem.

Kdo je bil prof. dr. Anton Strle?

Božji služabnik Anton Strle je bil duhovnik, ki ga poznamo predvsem kot teološkega profesorja in iskanega spovednika. Pri novi maši si je izbral kot geslo besede Povsod Boga in v skladu s tem geslom je tudi živel. Rodil se je 21. januarja 1915 sredi prve svetovne vojne, na Notranjskem, v župniji Sv. Vid nad Cerknico, in sicer v vasi Osredek, ki je približno eno uro hoje oddaljena od župnijske cerkve. Približno pri desetih letih je po Božji milosti doživel globoko osebno srečanje Boga. Od tedaj naprej v življenju ni imel nikoli nobenih dvomov o obstoju osebnega Boga.

Po zaslugi domačega župnika Janeza Puclja je med letoma 1930 in 1936 obiskoval škofove zavode v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je prejel odlično podlago v obvladovanju jezikov, zlasti latinščine, grščine in nemščine. To pa je bil tudi čas duhovnega oblikovanja, tako da je kot zrela odrasla oseba stopil v ljubljansko semenišče leta 1936 in bil na začetku druge svetovne vojne, 29. junija 1941, posvečen za duhovnika. Že leto pred posvečenjem in dve leti kot duhovnik je bil študijski prefekt v Marijanišču, odgovoren za disciplino in študij, najprej učiteljiščnikov, nato pa gimnazijcev. V Marijanišču se je pripravljal na doktorat in hkrati je napisal življenjepis Alojzija Grozdeta. Po zaslugi tega življenjepisa je bil Grozde leta 2010 razglašen za blaženega.

Na teološkem področju je bil odprt za nova spoznanja, a hkrati brezpogojno zvest katoliškemu nauku. Polemika mu je bila tuja.

Po vojni je bil trikrat zaprt, skupno približno pet let in pol, kar ga je po eni strani še bolj utrdilo v veri sredi težkih pogojev. V tem času se je med drugim na pamet naučil skoraj vso Novo zavezo, zlasti pa sv. Pavla. Po drugi strani pa so ta leta zrahljala njegovo zdravje. Ko je bil leta 1952 odpuščen iz petletnega zapora, je postal župnijski upravitelj v župniji Planina pri Rakeku in leta 1956 je začel predavati dogmatiko na teološki fakulteti. Ko se je leta 1959 preselil v Ljubljano, je čas med tednom posvečal delu na Teološki fakulteti, ob koncu tedna je bil dejaven nekaj let na različnih župnijah, od leta 1965 pa je vsak dan maševal in spovedoval pri uršulinkah.

Poleg predavanj in pisanja skript za študente je pridno pisal znanstvene teološke razprave o aktualnih temah, na poljuden način pa za Družino, revijo Cerkev v sedanjem svetu in druge. Bil je reden predavatelj na teoloških tečajih, cenzor knjig in član teološke komisije pri Jugoslovanski škofovski konferenci, nato Slovenski škofovski konferenci in tudi član mednarodne teološke komisije. Na teološkem področju je bil odprt za nova spoznanja, a hkrati brezpogojno zvest katoliškemu nauku. Polemika mu je bila tuja. S spoštljivim argumentiranim nastopom je zagovarjal nauk Cerkve. Bil je steber pravovernosti na Slovenskem.

Zakaj se je Katoliška cerkev odločila, da začne postopek za razglasitev prof. Strleta za blaženega in nato svetnika?

Da se nek postopek more začeti, je potreben glas svetosti o določeni osebi. To pomeni, da ga imajo res za svetnika in da se mu priporočajo. To je bila preprosto ta splošna gotovost, da je svetniška osebnost. To je najbolj osnovni pogoj in ta je bil pri Strletu spolnjen in tako se je na pobudo Strletovega odbora začel postopek za njegovo beatifikacijo. V pripravljalni fazi se je napravil popis njegovih tiskanih del, zbrati je bilo treba dokaze za obstoj glasu svetosti. Sam postopek pa je moral sprejeti krajevni škof. V našem primeru je bil to takratni apostolski administrator ljubljanske nadškofije škof Andrej Glavan. Soglasje so morali podati tudi ostali slovenski škofje in končno še Dikasterij za svetnike, potem ko je ugotovil, da v vatikanskih arhivih ni ničesar takega, kar bi pričalo zoper ta postopek. S prvo javno sejo se je uradno začel škofijski postopek, to je bilo pred 10 leti. In v tem škofijskem postopku se je ugotavljala pravovernost kandidata, zbralo se je arhivsko gradivo in zaslišalo uradne priče, ki so Strleta poznale. Ko je bilo vse to narejeno, se je zbrano gradivo preneslo v Rim, kjer se sedaj nadaljuje postopek na rimski stopnji.

Kaj se trenutno dogaja na rimski stopnji in koliko se ljudje zatekajo k božjemu služabniku Strletu?

Kot rečeno, je sedaj postopek glede življenja in junaške stopnje kreposti na rimski stopnji. Na rimski stopnji je treba na osnovi zbranega gradiva prikazati prav to dvoje: življenje in junaško stopnjo kreposti. Ko je to napisano, vsebino pregledajo od dikasterija določeni ocenjevalci in nato še kardinali in če je dovolj pozitivnih mnenj, papež podpiše dekret o junaški stopnji kreposti. Da pa je nekdo, ki ni mučenec, lahko razglašen za blaženega, je potreben še od Cerkve priznan čudež, ki je običajno na področju telesne ozdravitve, včasih pa tudi na tehničnem področju. Pogoji za čudež so: ozdravitev mora biti v trenutku ali zelo kratkem času, v celoti in trajno ter tako, da je na sedanjem stanju zdravniške vednosti nerazložljiva. Na tehničnem področju pa dogodek, ki ga tudi ni mogoče razložiti na naraven način. Dodatni pogoj pa je, da se ljudje zatekajo samo k določenemu svetniškemu kandidatu, v našem primeru samo k Strletu. To je tudi logično, saj je le tako mogoče čudež pripisati prav njegovi priprošnji.

Na rimski stopnji je treba na osnovi zbranega gradiva prikazati prav to dvoje: življenje in junaško stopnjo kreposti.

Seveda pa se ljudje lahko zatekajo k Strletu v katerikoli stvari, ki je v skladu z božjo voljo. Če so uslišani, je to seveda potrditev, po eni strani prepričanja o njegovi svetosti tistih, ki se k njemu zatekajo, po drugi strani pa tudi potrditev učinkovitosti njegove priprošnje pri Bogu. K njemu se ljudje zatekajo, so tudi uslišanja, žal pa le redko pride k meni kot postulatorju v pismeni obliki opis teh uslišanj. Do sedaj je zlasti eno uslišanje takšno, ki ga zdravniki ne znajo razložiti. Edini problem pri tem uslišanju je, da je prehod iz nemogočega v normalno stanje trajal daljši čas, kot je predvideno za uradno priznane čudeže.

V nedeljo, 20. oktobra, bo 21. obletnica Strletove smrti

Že kar nekaj let imamo na obletnico smrti mašo v župniji Ljubljana Sv. Križ (na Žalah), kjer je tudi pokopan. Tako bo tudi letos, in sicer v nedeljo, 20. oktobra, ob 19.00. Sv. mašo bo daroval kardinal Franc Rode. Takoj po maši pa bomo kot običajno šli tudi na Strletov grob, molili za dober potek postopka za beatifikacijo in se mu priporočili. Prav lepo ste torej povabljeni, še posebej tisti, ki ste ga poznali in seveda tudi vsi drugi, da pridete v nedeljo ob 19.00 v župnijsko cerkev na Žalah.

Pogovoru s postulatorjem dr. Andrejem Piršem boste lahko tudi prisluhnili - v nedeljo, 21. 10., ob 8.00, v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji.