Pogovor o: Šolstvo na preizkušnji

Pogovor o | 12.09.2024, 13:48 Petra Stopar

V sredini oddaji Pogovor o ob 17.00 smo osvetlili najnovejše zakonodajne spremembe, kadrovske težave in druge izzive v šolstvu. Gostili smo ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo, predsednico Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojco Mihelič in predsednico Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Laro Romih.

Minister za vzgojo in izobraževanje: Zlasti pri začetnikih je treba plačo zvišati

Ob začetku šolskega leta so predstavniki sindikatov vzgoje in izobraževanja opozorili na alarmantno pomanjkanje učiteljev in na slabe pogoje njihovega dela. Med drugim so bili kritični do nizkih plače učiteljev začetnikov, ki pogosto odhajajo v druge dejavnosti. Pristojni minister Darjo Felda je v oddaji priznal, da imajo zlasti mladi nizke plače in izrazil upanje, da bodo rešitev prinesla pogajanja o prenovi plačnega sistema, ki gredo počasi proti koncu. Minister, ki sicer ni član pogajalske skupine, a prejema neformalne informacije o poteku pogajanj, upa, da se bo področje plač razrešilo in meni, da so vendarle naredili korak naprej. »Naša zahteva je bila od samega začetka tudi, da je treba zlasti pri začetnikih plačo zvišati, zato, da se nekako pritegne tudi zaradi tega določene ljudi v šolstvo,« je dejal.

Poleg tega je dejal, da ministrstvo že in še bo izvajalo določene ukrepe, da mlade privabi na študij za učiteljski poklic: »Že nekaj časa nudimo štipendije za vse poklice, ki so deficitarni. Prvega oktobra se začne novo študijsko leto in bomo dali za 50 odstotkov višjo štipendijo, kot je bila do sedaj. Poleg tega skrbimo tudi za to, da tisti študenti, ki se morda še niso odločili, da bi šli kasneje v šolo ali pa v vrtce, pa se niso odločili za štipendije, ko so začeli študij, da tudi kasneje lahko zaprosijo. Do zdaj ni bilo te možnosti, od letos pa bo nekdo, ki je v višjih letnikih in ki se bo odločil, da bi delal potem v šolstvu, tudi lahko zaprosil za štipendijo.«

Stroka opozarja na kronično pomanjkanje učiteljev in kadrov podpornih služb

Da kronično primanjkuje učiteljev določenega kadra, je povedala predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič: »Čedalje več je zaposlenih, ki po svoji osnovni stroki niso učitelji. Imajo sicer izjemna strokovna znanja in so tudi univerzitetno izobraženi, pa vendar se še niso naučili učit, kar pa je posebna umetnost, ki se je ne da priučiti v šestih mesecih.« Z nekaj več dela za tiste, ki ostajajo v šoli in potem pomagajo tudi mladim in manj mladim novincem v šoli, verjame, da bodo tudi to leto »zvozili«. A dodaja: »Morda šolniki premalo kričimo, v kako zelo hudi stiski smo. Vsako leto 'zastartamo' in potem javnost kar nekako misli, da ni nič posebnega. Naši odločevalci morda tudi ne verjamejo, da je stvar res tako resna.«

Morda šolniki premalo kričimo, v kako zelo hudi stiski smo.

V zvezi z opozorili, da se v šolstvu za zapolnjevanje kadrovske vrzeli zaposlujejo kolege brez ustreznih pogojev, je Felda spomnil na lani sprejeto spremembo zakona o financiranju izobraževanja. Ta zadeva kadre, ki sicer imajo potrebno stopnjo in smer izobrazbe, nimajo pa pedagoškega znanja: »Takšne želimo privabiti zaradi tega, ker če čutijo, da bi bili dobri kot učitelji, se lahko zaposlijo v šoli, sicer za določen čas, ampak morajo v treh letih opraviti tisto, kar jim manjka. To pomeni pedagoško-andragoško izobraževanje in strokovni izpit. Ko to opravijo, jih šola dejansko zaposli, ne da bi dala nov razpis.«

V osnovnih šolah po njegovih besedah trenutno najbolj primanjkuje učiteljev, ki so postavljeni za dodatno strokovno pomoč, potem učiteljev matematike, fizike, kemije, računalništva in tehnike. Primanjkuje tudi učiteljev za področje vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. V srednjih šolah pa zaznavajo pomanjkanje kadra pri matematiki, računalništvu in informatiki, pa tudi pri posebnih predmetih v poklicnih in strokovnih izobraževalnih programih.

V osnovnih šolah najbolj primanjkuje učiteljev, ki so postavljeni za dodatno strokovno pomoč, potem učiteljev matematike, fizike, kemije, računalništva in tehnike. 

Kakšnega otroka si v resnici želimo?

Predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih ocenjuje, da se stvari v šolstvu premikajo, tu in tam v pravo smer, a morda niso dovolj globoko zarezale. Dodala je: »Sploh v Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja pogrešamo generalno razmišljanje o tem, kakšnega otroka v resnici hočemo in želimo. Tukaj pogrešamo to, da ne želimo znanja vlivati v glave otrok, ampak prižgati svečko v njihovih srcih, kjer dejansko zažari nekaj. Ker otrok, ki se zanima za neko stvar, se uči nevedoč in praktično požira stvari sam od sebe. Če pa mu na silo dopoveduješ ene stvari in ga polniš z nepomembnimi podatki, ki so danes klik stran, je to samo grenenje.«

Na vprašanje, kako lahko učinkoviteje ukrepamo za preprečevanje medvrstniškega nasilja v šolskem prostoru, je odgovorila, da je treba začeti z vzgojo za nenasilje veliko prej, na primer v vrtcu in v prvem razredu. »Absolutno preventiva. Tukaj druge možnosti ne vidimo,« je dejala in kot enega od podlag za delo na tej preventivi pozdravila program Neon – Varni brez nasilja, ki ga nekateri vzgojno-izobraževalni zavodi izvajajo.

Pogrešamo generalno razmišljanje o tem, kakšnega otroka v resnici hočemo in želimo.

V oddaji smo predstavili še nekatere novosti, ki so bile s septembrom uvedene v osnovni in srednji šoli, se dotaknili problematike medvrstniškega nasilja ter pomena sodelovanja med starši in učitelji. Vabljeni k poslušanju prispevkov.