Nemiri na Otoku | (foto: dpa/STA)
Novinarka Nina Kojima za Radio Ognjišče o protestih v Veliki Britaniji in vpletanju tretjih držav vanje
Svet Alen Salihović
V Veliki Britaniji so tudi ta konec tedna napovedani številni protesti, ki jih je sprožil nedavni umor treh deklic. Vlada pod vodstvom Keira Starmerja je sicer vpoklicala dodatnih nekaj tisoč policistov, ni pa še, kljub razdejanju, ki so ga povzročili protestniki v minulih dneh aktivirala vojake.
Medtem v vladi prevladuje previden optimizem, da so najhujši nemiri končani, saj se število nasilnih dogodkov zmanjšuje, medtem ko sodišča hitreje obravnavajo storilce. Do zdaj je bilo aretiranih 483 oseb, od tega jih je 151 že obtoženih. Policija tako ostaja v pripravljenosti zaradi možnosti izbruhov nasilja ob začetku nogometne sezone ta konec tedna.
Za komentar dogajanja smo poklicali dobro poznavalko razmer na Otoku, tam živečo novinarko Nino Kojima. Vprašali smo jo, kako ocenjuje odziv države na proteste, ki so zajeli Združeno kraljestvo in čemu jih pripisuje ter ali Veliko Britanijo čakajo po teh protestih spremembe.
Naša sogovornica je uvodoma spomnila na tragičen dogodek, smrt treh deklic, ki je sprožila val dezinformacij: »Predstavljate si, da ste starš, pošljete svoje otroke v poletno šolo in jih ni več nazaj. Še bolj tragično je bilo vse, kar se je dogajalo po tem. Namreč, da so po nedolžnem obtožili določene ljudi na socialnih omrežjih, ki niso imeli nič pri tem, in da so se spravili na določeno versko skupnost. Vendar je treba v zvezi s tem poudariti, da se je zadnjih deset let ali desetletja dogajalo, da so določeni ljudje na družbenem robu zgolj opazovali, kako se stvari spreminjajo, z njimi pa niso bili zadovoljni.«
Ob tem je Kojima opozorila še na en vidik: »Rada bi poudarila, da gre tukaj tudi za vpletanje tretjih držav. Vemo, imeli smo referendum, ki je potem privedel do izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, majhen odstotek je na koncu glasoval za ta izstop in stvari so se tudi potem spreminjale. Vemo, katerim državam v tem trenutku, v tej geopolitični situaciji, najbolj koristi, da Evropa ni združena, da je Evropa šibka in da je Združeno kraljestvo zunaj Evropske unije.«
Kdo so torej ljudje, ki so se odpravili na ulice in povzročili ogromno škodo? »Gre za neke zelo marginalne ljudi. Prav bizarna se mi je zdela situacija s sodišča, ko sem poslušala razsodbo sodnika in je kazen dodelil nekemu 70 let staremu človeku. Zakaj bi bil 70 let star človek vandal in bi pustošil, namesto da bi užival v pokoju ali v drugih opravilih na vrtu? Te stvari mi niso jasne.«
Ena bolj šokantnih stvari pri nedavnih nemirih je po poročanju Sky news tudi starost udeležencev. Več kot četrtina obtoženih je mlajših od 21 let, vključno z 11-letnim dečkom, ki je bil aretiran zaradi požiga policijskega vozila.
Del protestnikov je tudi nezadovoljnih z aktualno vlado, ki je odpravila tako imenovani »ruandski zakon«, po katerem bi ilegalne pribežnike pošiljali nazaj v Ruando. Ob tem je omenila tudi podatek, da je od lanskega do letošnjega marca v državo prišlo 1,2 milijona ilegalnih pribežnikov. »Torej, ob taki številki seveda marsikomu ni prijetno,« je povedala.
Spomnila je tudi na proteste v preteklosti in jezo ljudi, ki je vse večja, tudi zaradi zaradi primerov, kot je ta, da so policisti v Rotteradamu vedeli za zgodbe, ko so muslimanske tople posiljevale mlada dekleta, a so to prikrivali javnosti. »Druge stvari so povezane s tem, da dejansko obstajajo organizirane tolpe, ki tihotapijo ljudi čez kanalski preliv v Združeno kraljestvo,« je dejala.
