Pevcem, ki zapojejo skupaj v zboru, se uskladi bitje srca

Svetovalnica | 21.08.2024, 08:02 Nataša Ličen

Petje spodbuja pljučni sistem in povečuje vnos kisika v telo. Raziskave kažejo, da med petjem skupina postane eno, medsebojno so pevci v sinhronizaciji. Ob petju se med drugim sproščajo hormoni sreče. Ljudje, ki so živeli v povezanih skupnostih, so veliko peli, ob vseh priložnostih, tudi med delom, in peli so skoraj vsi.

Glasbena terapija

Simona Kokot je diplomirana medicinska sestra, pevka, glasbena terapevtka, tudi članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Za glasbeno terapevtko se je izobraževala na Inštitutu Knoll, ki deluje v Šentilju v Slovenskih goricah. V letih raznovrstnega glasbenega udejstvovanja je bila članica več glasbenih sestavov in skupin, trenutno pa poje in nastopa s pevskim zborom. V goste je prišla dan po nastopu na Ptujskem gradu, še polna bogatih vtisov.

Kaj najbolj deluje pri glasbeni terapiji in zakaj?

"Popelje nas k sebi. Nikoli nočemo na silo spreminjati stanja, ampak želimo srečati človeka v stanju, v katerem je. Pri starostnikih je opazno, da se glasbene strukture občutno dlje in bolj stabilno ohranjajo kot druge kognitivne strukture. Tako lahko v stiku z glasbo nastanejo oaze spominjanja, občutenje identitete in jaza, ter občutek lastne vrednosti.

Idealno bi bilo, če bi imeli sestavljeno vsak svojo glasbeno biografijo. Katera glasba je bila v določenem obdobju za nas pomembna, katera pesem je vezana na določen spomin?, kajti prav ta bo pozneje spomin budila. Prav s tem se ukvarjamo s čustveno povezavo do glasbe.

Glasbena terapija nagovarja čustva, strukturira, spodbuja ustvarjalnost in gibanje. Recimo osebe z demenco so tudi v vmesni ali pozni fazi bolezni sposobne zapeti večkitično pesem iz svoje mladosti, čeprav ne zmorejo več prepoznati svojih bližnjih."

Združenje glasbenih terapevtov Slovenije je član Evropskega združenja glasbenih terapevtov, ki ima vsako leto generalno skupščino v eni od držav, letos septembra se bo to odvilo v Brežicah, kamor bodo prišli predstavniki evropskih držav, vzporedno bo organiziran tudi glasbeni simpozij, prvi bo v soboto, 7. septembra, ko bo Slovenski dan, v programu bodo tudi izkustvene delavnice. Vabljeni glasbeni pedagogi, tisti, ki delate v socialnem varstvu, ter vsi, ki vas zanima glasbena terapija.

»Zdaj imamo s kolegicami v načrtu, je že dlje od želje, ustanovitev pevskih skupin za osebe z demenco in njihove svojce. Tudi slednji potrebujejo podporo in kakovostno preživet čas s svojimi dragimi. Da so tudi priča tem spominom. Glasba je zelo povezana z globljimi možganskimi strukturami, kot je amigdala, za katero vemo, da veliko čustvovanja in spomina teče preko nje, in ravno zaradi tega osebi z demenco ostane glasbeni spomin.«

Glasba je odraz našega notranjega doživljanja

»Pri Združenju glasbenih terapevtov se zelo trudimo za promocijo glasbene terapije. Zaenkrat gre še bolj od ust do ust, ustanovile smo tudi spletno stran glasbenaterapija.si, kjer so tudi podatki terapevtk, večinoma delamo v zasebni praksi in po ustanovah, po Domovih starejših, na Hematoontološkem oddelku dela ena od kolegic."

Glasba nas spremlja na vsakem koraku

»Ko glasbo izvajamo, se nas dotakne v vsej biti, največje veselje pa je, ko jo lahko predamo drugim. Če jo poslušalci sprejmejo, to bogato nagradi in izpolni. Zavest o delu in pomenu galsbene terapije se pri nas vse bolj prebuja. Verjetno ima vsak človek svojo naljubšo zvrst, glasbeno skupino, pesem. Glasba nas prebuja, pomirja, navdihne, spodbudi h gibanju in sprošča. Učinke glasbe lahko v današnjem času tudi merimo. Kaže se v fizioloških odzivih organizma, pojavijo se spremembe v srčnem utripu, pretoku krvi, dihanju. Tudi če lahko vse to merimo - rečemo, da ima glasba zdravilne učinke, pa to ne pomeni, da je to vse glasbena terapija.«

Glasbena terapija je profesionalna stroka, v kateri ima osrednjo vlogo odnos.

»Gre za trosmerni proces med terapevtom, klientom in glasbo. Terapevt z uporabo glasbe nudi klientom varen prostor, kjer se lahko srečajo s svojo stisko, jo izrazijo in preoblikujejo. Glasbe ne moremo izbrati vnaprej. Ker vedno sledimo potrebam klienta in se prepustimo stanju, v katerem on v tistem trenutku je. Kako to izgleda? Lahko jo izvajamo individualno ali pa v manjši skupini. Izvajamo jo aktivno, to pomeni, da igramo na preproste instrumente, pojemo pesmi, že znane ali pa si izmislimo povsem novo. Glasbeno terapevtsko srečanje potrebuje okvir. Okvir omogoča vedno v začetku pozdravno pesem, s katero skozi glasbo pozdravimo vsakega od prisotnih, na koncu je zaključna pesem, s katero se od vsakega poslovimo, vmes pa je prostor za petje, improvizacijo, poslušanje in tudi za tišino.«

Kako se uspemo odpreti glasbeni terapiji?

»Počasi. Velikokrat so odzivi, jaz pa ne bom igrala ali igral, ker ne znam. Glasbena terapija se odvija na način, da resnično lahko vsak sodeluje, ker gre za popolnoma preproste instrumente, kot so bobni, ksilofoni, ... , vsak najde kaj zase. To so instrumenti, na katere igramo brez notnega zapisa. Ker tudi ni cilj nek umetniški izdelek. Včasih so to takšne pesmi in takšni zvoki, ko zunanjemu poslušalcu ne bi nič pomenili in bi bil samo nek kaos, samo je pa odraz človekovega stanja v tistem trenutku in glasbeni terapevti ga v tem celo podpremo, da lahko izrazi to notranje doživljanje.«

Proces se odvije počasi, najprej povabimo k izbiri instrumenta. Improvizacija je lahko prosta, čeprav, ko rečemo ljudem: »Naredite kar želite«, to včasih ni povsem varno, zato imamo improvizacije tudi strukturirane. Takoj se vidi, kdo igra glasneje, kdo tišje, kdo je bolj zadržan. Ko so povabljeni v eni od naslednjih vaj, da si izberejo par in igrajo po dva in dva, ima vsak možnost, da izbere nekoga ali pa, da je izbran. Se izpostavi ali posluša.«

Glasba ima pomembno vlogo v našem vsakdanjem življenju

»V glasbeni terapiji je pomemben terapevstki odnos, mora biti varen, prostor mora biti zaseben. Srečanja so običajno enkrat tedensko ob isti uri, da se oseba resnično čuti varno, šele takrat se lahko izrazi. Sledimo preprostim načelom: sprejemanje, spremljanje in pa spreminajanje. Najprej sprejemanje človeka takšnega kot je v tistem trenutku, potem pa podpiranje in spremljanje ali je to z instrumenti, glasom ali s pogovorom in šele potem lahko človek pride do tega, da si želi spremembe in jo v naši podpori lahko tudi izvede.«

V »Svetovalnico« je poklicala gospa, ki je na obletnici zaplesala in takrat je ni nič bolelo, niti dan pozneje ne, je v smehu pripovedovala. Ples je terapija za dušo in telo. Glasba ima to moč, da spregovori brez besed.

O SIMPOZIJU
Prvi mednarodni simpozij z naslovom »SREČANJA V GLASBI«, Glasbena terapija – kje smo in kam gremo? – »MEETING IN MUSIC«, Music therapy – where we are and future directions«, ki je namenjen širšemu krogu strokovnjakov s področja glasbene terapije, drugih umetnostnih terapevtskih smeri, glasbenim pedagogom, vsem, ki se z glasbo poklicno ukvarjajo in/ali jo vključujejo v svoje vsakdanje delo.

Osnovni namen simpozija je predstavitev glasbene terapije, vključevanje glasbe in elementov glasbene terapije v delo s posamezniki in s skupinami, v najrazličnejših okoljih, predstavitev razvoja tega strokovnega področja v Sloveniji in seznanitev s primeri dobrih praks v tujini. Iskali bomo možnosti prepleta glasbene terapije z drugimi glasbenimi dejavnostmi in terapevtskimi pristopi ter s tem tudi odgovore na vprašanja, kam in kako naprej – z glasbeno terapijo.

Simpozij bo dva dni, 7. 9. 2024 in 8. 9. 2024. Na sobotnem dnevu nagovarjamo širšo slovensko publiko, na nedeljskem dnevu pa glasbene terapevte iz Slovenije in tujine ter druge zainteresirane.