Arhitekt Matic Suhadolc | (foto: Jože Bartolj)
Matic Suhadolc – Naš gost
Naš gost Jože Bartolj
Naš gost je bil arhitekt Matic Suhadolc, ki je leta 2021 med drugim prejel odličje sv. Cirila in Metoda Slovenske škofovske konference za njegov izjemen doprinos na področju izgradnje in obnove sakralne kulturne dediščine.
Rojen je bil leta 1936 v Ljubljani kot peti od šestih otrok učiteljici Nataliji Sartori poročeni Suhadolc in gradbenemu inženirju Antonu Suhadolcu, ki je mojstru Pečniku vodil gradbena dela na nekaterih izjemnih projektih (cerkev sv. Frančiška Šiška, Baragovo semenišče …)
V pogovoru nam je povedal iz kakšne družine prihaja. V družini he bilo 6 otrok, vsi so dosegli akademsko izobrazbo. Osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto za arhitekturo je obiskovali v Ljubljani. To so bili časi po drugi svetovni vojni. V spominih njegovega očeta Antona piše, da je bilo hudo, čeprav je bil nazorsko nevtralen. Na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je diplomiral leta 1960 pri prof. Mihevcu. Ta mu je na fakulteti ponudil asistenturo, vendar pa zaradi »praznega dosjeja« in družinskega »katoliškega pečata« ni bil »primeren za vzgojo naše mladine!«
Po vojski je Matic Suhadolc nekaj časa delal v Gradbenem podjetju Grosuplje, v projektivi, nadaljeval je pri znanem arhitektu Kristlu, ki je takrat projektiral Klinični center. Pozneje je delal na Slovenija projektu, nekaj časa je učil na srednji tehnični šoli, pa v podjetju Kozmos, medtem pa je še dve leti honorarno predaval na šoli za odrasle. Načrtoval je servise in salone za prodajo avtomobilov, tudi ogromna tovarna za izdelavo čevljev v Afriki je njegova … Iz biografije izhaja, kot da se ni imel možnosti (ali pa volje) preveč ustaliti.
Naš gost je tudi kritičen premišljevalec urbanistične in arhitekturne vizije mesta Ljubljana za katero pravi, da je pravzaprav ni … Poudarja, da je razpisna dokumentacija, ki zahteva najcenejšega izvajalca, absolutno škodljiva, ker se stvari delajo s slabšimi materiali. To se vidi pri obnovi cest, mostov, javnih objektov, ki jih saniramo po 10 ali 20 letih.
Na področju izgradnje in obnove sakralne kulturne dediščine je med drugim izdelal relikviarij, v katerem so relikvije sv. Janeza Pavla II. ki ga je pokojni nadškof Alojzij Uran na levem stranskem oltarju brezjanskega svetišča blagoslovil leta 2016, ob dvajseti obletnici papeževega obiska na Brezjah. Sodeloval je tudi pri obnovi samostan sv. Ane v Kopru, kjer je spoznal karizmatičnega patra Atanazija, ki mu je tik pred smrtjo podaril njegov rožni venec.
Prisluhnite pogovoru, ki ga je pripravil Jože Bartolj.
