Naši škofje po maši v Trstu: Bilo je bratsko srečanje med Cerkvami

Novice | 08.07.2024, 11:40 Marjana Debevec

Še vedno odmeva včerajšnji papežev obisk Trsta. Slovesnega somaševanja na glavnem trgu ob morju se je udeležilo tudi sedem slovenskih škofov. Včeraj smo že lahko prisluhnili škofoma Petru Štumpfu in Maksimilijanu Matjažu, danes pa smo poklicali še škofa Andreja Sajeta in Antona Jamnika.

Papežu sem se zahvalil

Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je za naš radio izrazil hvaležnost, da sta se srečali sosednji Cerkvi. Obenem pa je doživel tudi občutek vesoljnosti Cerkve, saj so se lahko verniki srečali s papežem, ki predstavlja steber edinosti.

»Sam osebno sem se imel priložnost za nekaj trenutkov z njim srečati in se z njim rokovati. Zahvalil sem se mu za vse, kar naredi za Cerkev na Slovenskem. Povedal sem mu, da molimo za njega, da ga prosimo, da nas blagoslovi in podpira s svojo molitvijo.«

Stičišče kultur in krvi mučencev

Kot osrednje papeževo sporočilo je škof Saje izpostavil prizadevanje kristjanov za mir in pravičnost.

»Trst je stičišče kultur: germanske, romanske in tudi slovanske. Potem je tukaj tudi stičišče trpljenja – omenjeni so bili bl. Miroslav Bulešić, Francesco Bonifacio in pa Lojze Grozde, ki so bili mučeni med oziroma takoj po vojni. To ima tudi močne korenine in temelje naše vere živimo iz krvi mučencev.«

Bratsko srečanje Cerkva

Murskosoboški Škof Peter Štumpf je dogodek označil kot srečanje narodov, obenem pa je bil vesel papeževe domačnosti in preprostosti.

»Poleg tega sem bil vesel naše domače besede: lepo prebrana Božja beseda, tudi lepa evharistična pesem med svetim obhajilom. Vse je mirno potekalo, nikjer nobene napetosti.

Čutilo se je, da smo bili tudi Slovenci lepo sprejeti. Tako tudi med nami škofi, predvsem iz italijanske škofovske konference in iz Slovenije sedem škofov, kar pomeni, da je šlo za eno lepo bratsko srečanje Cerkva.«

Cerkev kot bolnišnica, zdravilišče

Zastopanosti Slovencev s sodelovanjem pri bogoslužju se je razveselil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž.

»Glavna misel papeža Frančiška ob tem dnevu, ob tej priložnosti, je bila ta, ki jo je razvijal že v svojem programu sinodalne prenove, kako se mora res Cerkev odpirati in vključevati obrobne, male ljudi. Tako je papež zelo prisrčno pozdravil otroke, zastopnike bolnih in ostarelih.

Glede demokracije v svetu pa je poudaril, da ji je treba dati srce in dušo. In tukaj imamo kristjani posebno mesto.

Mislim, da prav v zavesti te sinodalne odgovornosti, da moramo biti Cerkev v izhodu, se pravi Cerkev, ki se zaveda svojega poslanstva, da ni namenjena sama sebi, ampak je neke vrste bolnišnica, zdravilišče za družbo; tudi za to družbo vrednost, tudi za družbo politike, ima svoje pomembno mesto.

Kristjani, ki so se v Trstu zbrali iz vse Italije, so pričevali o tem, da v tem razdrobljenem političnem kontekstu imajo kristjani poslanstvo pričevati in živeti vrednote, ki nam jih je Gospod zapustil.«

Luka, kjer se srečujejo narodi

Na vprašanje, kaj papeževa bližina pomeni za slovensko Cerkev, pa je škof Matjaž odgovoril.

»Morda ena misel, na katero se je papež z naklonjenostjo, z nasmehom odzval. Tržaški škof Trevisi ga je med drugim pozdravil takole: vi nas razumete, ni pomembno, ali govorimo italijansko, ali slovensko, ker vsi govorimo jezik srca in ta nas povezuje.

Tako da mislim, da je za papeža zelo pomembno, da na tem delu Evrope, kjer se kulture in narodi srečujejo, tudi mi rastemo v tej drži odprtosti. Zelo je pozdravil tudi Trst kot luko in je zaželel, da bi bili tudi kristjani luka, ki je pripravljena sprejemati in se odpirati drugim.«

Migrantom pomagati, da se bodo vključili v našo kulturo

Papež je znova povabil k skrbi za najbolj ranljive, med katerimi so tudi številni priseljenci.

»Kako pristopiti k njim, kako jih sprejemati in kako jim tudi pomagati, da bi se vključili v kulturo, v kraj, v katerega pridejo. Mislim, da je to naloga Cerkve in se papež tudi zaveda te potrebe, da potrebujejo ne le materialno, ampak tudi kulturno pomoč.«

Z življenjem se ne smemo igrati

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je poudaril, da je bilo v luči zgodovinskih napetosti zelo pomenljivo, da je na srečanju s papežem v Trstu odmevala tudi slovenska beseda in slovenska pesem.

Nagovorile pa ga je papeževa prisrčnost in obenem spodbuda, da kristjani ne smemo stati ob strani, ko gre za družbene spremembe. »Demokracija temelji na dostojanstvu človeka in spoštovanju človeka, kar papež Frančišek znova in znova poudarja, od spočetja do naravne smrti.

Z življenjem se ne moremo in ne smemo igrati. Človek se ne sme postavljati na mesto Boga.«

Konkretna ljubezen do konkretnega človeka

Zato pa smo po papeževih besedah kot krščanska skupnost povabljeni, da pričujemo v konkretnem svetu.

»To se mi je zdel tudi zanimiv poudarek – vera ni neko sanjarjenje, krščanstvo ni neko sanjarjenje v oblakih, ali kaj podobnega, ampak so konkretna dejanja ljubezni. Ljubezen do človeka, ki ima ime in priimek, do konkretnega človeka. To se mi je zdelo čudovito sporočilo.«

Papež je to konkretnost ljubezni pokazal, ko se je pred mašo srečal z bolniki, invalidnimi, zaporniki in migranti.