Slavi KoširSlavi Košir
Jakob ČukJakob Čuk
Rok MihevcRok Mihevc
Soočenje pred evropskimi volitvami (foto: Tanja Dominko)
Soočenje pred evropskimi volitvami | (foto: Tanja Dominko)

Soočenje o prehranski varnosti in energetski oskrbi

Pogovor o | 29.05.2024, 18:45 Tanja Dominko

Predstavniki devetih list so na drugem soočenju pred volitvami v Evropski parlament spregovorili o zelenem prehodu, o prehranski varnosti, energetski neodvisnosti in skrbi za čistejše okolje. Z nami so bili Romana Tomc, nosilka liste SDS, Peter Gregorčič, nosilec kandidatne liste stranke SLS, Jure Leben, kandidat Gibanja Svoboda, Katja Kokot, kandidatka na listi stranke Resni.ca, Vida Čadonič Špelič, kandidatka NSi, Aleksandra Vasiljević, kandidatka SD, Nada Pavšer, kandidatka Zelenih Slovenije, Uroš Lipušček, kandidat strank DeSUS in Dobra država, Uroš Macerl kandidat na listi stranke Vesna.

Kmetijstvo in zeleni prehod

dr. Vida Čadonič Špelič
dr. Vida Čadonič Špelič © Izidor Šček
Vida Čadonič Špelič, NSI, se strinja, da je potrebna sprememba zelenega prehoda, kot si ga je zamislila aktualna politika EU. »Zame in za NSI je na prvem mestu slovenski kmet in slednjemu zakonodajo piše evropski birokrat. V tem mandatu je šel predaleč, kmetje so to jasno povedali. 100 let smo kmetijstvo spodbujali, da je treba čim več proizvajati, zato se je preusmerilo na intenzivno proizvodnjo, zdaj smo prišli do spoznanja, da je treba dati prednost okolju, ki ga moramo ohraniti, zato bo treba kmetu povrniti izpad dohodka, ki ga bo imel, če bo prešel na trajnostno kmetovanje. To bo naloga novega mandata. Me pa skrbi, ker trenutna kmetijska ministrica ne hodi na sestanke v Bruselj, kjer se kroji politika.«

Jure Leben, Svoboda, je na vprašanje, kako se spopasti s paradoksom, ki v direktivi Natura 2000 predvideva umik kmetijstva ob dejstvu, da je v Sloveniji tega območja zelo veliko, kar 38 odstotkov ozemlja. »V direktivi piše, da se lahko dela vse, dokler obstoječega stanja ne poslabšamo. Mislim, da imamo v Sloveniji na tem področju hendikep, ker v Bruslju naredijo neko direktivo, v Sloveniji pa jo samo prenesemo, ne da bi upoštevali našo realnost. Sam prihajam iz občine Škofljice, ki je tudi deloma v tem območju, in mislim, da v tem okolju lahko kmetujemo naprej, lahko se gremo tudi turizem, dobro bi bilo, da se vsebinsko začnemo ukvarjati s tem, kaj piše, ne pa s pikami in vejicami.«

Aleksandra Vasiljevič, kandidatka SD, je na vprašanje, ali je pametno za vsako ceno vzpostavljati habitate, kakršni naj bi bili pred desetletji, saj se narava razvija, ekosistemi se prilagajajo, odgovorila: »Potrebno je sprejeti ukrepe, da zaščitimo naravo, podnebne spremembe so tukaj, hkrati pa je treba zaščititi tudi kmeta.« Na podvprašanje, kako to dvoje uskladiti, kar imamo v primeru zakona o ohranitvi narave, pa je omenila nujnost konsenza med ljudmi, politiko in stroko.

Katja Kokot, Resni.ca, je na vprašanje, ali bi podprla ureditev, ki bo omogočala upravljanje z zvermi, ali podpira nenadzorovano širjenje zveri na škodo živinoreje, kmetijstva in obdelane krajine, odgovorila: »Ko se pogovarjamo o tem, mislim, da ne bi smela biti jaz tista, ki bi odločala, pač pa bom tista, ki bom prevedla glas tistih, ki morajo s tem živeti. O tem naj razpravljajo kmetje, strokovnjaki in odlične univerze.« Na podvprašanje, če bo sama glas kmetov v Bruslju, je odgovorila pritrdilno.

Romana Tomc
Romana Tomc © Izidor Šček

Da bo vodila dialog s slovenskimi kmeti in slovenskimi kmečkimi stanovskimi organizacijami in da bo pri pripravi nove skupne zakonodaje imela v mislih tudi slovenske razmere, je poudarila evropska poslanka in kandidatka SDS Romana Tomc. »Sama sem glasovala proti zakonu o obnovi narave, saj se zavedam, da je škodljiv za slovenskega kmeta. Sodelovali smo s kmeti in skušali vplivati na zakonodajo, da bi bila bolj prijazna.«

 

Uroš Lipušček, DESUS in Dobra država, je na vprašanje, kako krmariti med pojmoma dobrobit živali in dobrobit človeka, odgovoril, da je tudi sam podpisal deklaracijo v podporo humanemu ravnanju z živalmi. »Tukaj nismo še na dovolj visoki ravni, tudi na nekaterih kmetijah se z njimi slabo ravna. Potrebno je povečati inšpekcijo in vzgojiti kmete, da bodo z živalmi ravnati humano. Apeliram pa, da se bi ljudje odrekali pretirani porabi mesa, saj bo to prispevalo tudi k večji varnosti okolja in manjšim izpustom CO2.«

Uroš Macerl, Vesna, se strinja, da potrebujemo mehanizem za zavarovanje kmetijske pridelave pred ujmami. »Treba je kmetovati na način, da bomo začeli zavirati podnebne spremembe. Zakon o obnovi narave je pomemben. Tisti, ki glasuje za zakon, je zaščitnik kmeta, ker kmet brez okolja ne more kmetovati. V desetih letih smo imeli veliko katastrof, od pozeb, žledolomov, požarov, suš, v takih pogojih ne moremo kmetovati.« Na podvprašanje, če kmetijstvo potem kar ukinemo, je odvrnil, da to ne, ampak da se moramo sprijazniti z manjšo pridelavo. Slovenija je lahko konkurenčna z ekološkim kmetovanjem.«

dr. Peter Gregorčič
dr. Peter Gregorčič © Izidor Šček

Peter Gregorčič, SLS, je na vprašanje o evropski podpori povezovanju kmetov in njihovemu skupnemu nastopu na trgu odgovoril, da je to zelo pomembno. »Kmetje se morajo povezovati, da vzpostavijo celotno živilskopredelovalno industrijo. Ena od težav je prerazporeditev dohodkov. Povprečen Evropejec porabi za hrano 12 odstotkov, kmet od tega dobi četrtino. Menim, da je nujno sprejeti direktivo o nepoštenih trgovskih praksah takoj v novem mandatu.«

Nada Pavšer, Zeleni Slovenije, je poudarila, da je potreben zeleni prehod na pravičen in zeleni način. »Tukaj si bomo morali priboriti večjo suverenost za našo krajino in našega kmeta. Ne govorim o ekološki pridelavi, ampak nasploh o zdravi prehrani, ki naj bo dostopna tudi revnejšim. Lahko bi začeli s samooskrbo v javnih zavodih, vrtcih, šolah, bolnicah. Ni treba le slepo slediti direktivam, ampak se prilagoditi, iskati je treba ravnotežje med vsemi živimi bitji, tudi zvermi.«

V nadaljevanju smo izvedeli, kdo vse od kandidatov kmetuje, kdo je veterinar in da je odločitev aktualne vlade, da ukine financiranje vsakoletnih veterinarskih pregledov kmetij, zelo slaba in še zdaleč ne kaže, da se zavzemajo za dobrobit živali. Padlo je tudi nekaj kritik na račun aktualnih poslancev. Nato smo se ustavili pri problemu energetske odvisnosti. V posnetku prisluhnite, kako so kandidati odgovarjali na vprašanja o jedrski energiji, o množični gradnji sončnih elektrarn, o tem, kdaj bomo lahko ukinili, če sploh, termoelektrarne. V zadnjem delu oddaje pa smo se ustavili pri odpadkih in možni gradnji sežigalnic.

Pred začetkom soočenja, ki ga je vodila Tanja Dominko
Pred začetkom soočenja, ki ga je vodila Tanja Dominko © Izidor Šček

Nada Pavšer, Uroš Lipušček, Aleksandra Vasiljevič, Uroš Macerl, Katja Kokot
Nada Pavšer, Uroš Lipušček, Aleksandra Vasiljevič, Uroš Macerl, Katja Kokot © Tanja Dominko

Pogovor o
Fotografija je simbolična (photo: Rok Mihevc) Fotografija je simbolična (photo: Rok Mihevc)

Premestitve duhovnikov v škofiji Novo mesto

V Škofiji Novo mesto so zaključili z imenovanji in osebnimi spremembami škofijskih duhovnikov, podatke so javno objavili na spletni strani škofije. Tudi duhovniki so že dobili dekrete, v ...

Praznovanja so se udeležili številni verniki (photo: Picasa) Praznovanja so se udeležili številni verniki (photo: Picasa)

Samo svetnik lahko tako prebudi eno mesto!

V središču jubileja, ki ga koprska škofija obhaja ob 1500 letnici prihoda Sv. Nazarija v Koper, je današnji praznik, saj 19. junija obhajamo njegov god. Nanj so se v stolni župniji, koprski ...

Monika Brilly (photo: Maja Morela) Monika Brilly (photo: Maja Morela)

Meliso v vodo za osvežitev

V tokratnih minutah za svetovanje smo se osredotočili na osvežilne pijače, ki jih lahko pripravimo doma. S tovrstnimi napitki sel lahko hladimo v prihajajočih vročih dneh. Gostja je bila Monika ...

Plinsko-parna enota (PPE-TOL) predstavlja največjo energetsko-okoljsko naložbo Energetike Ljubljana doslej. Omogočila bo 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga ter s tem pomemben korak v umikanju premoga iz Ljubljane in Slovenije. (photo: Energetika Ljubljana) Plinsko-parna enota (PPE-TOL) predstavlja največjo energetsko-okoljsko naložbo Energetike Ljubljana doslej. Omogočila bo 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga ter s tem pomemben korak v umikanju premoga iz Ljubljane in Slovenije. (photo: Energetika Ljubljana)

Slovenci odlični pri varčevanju z energijo

Agencija za energijo je objavila, da smo po začasnih podatkih v Sloveniji lani dosegli 2296 gigavatnih ur prihrankov energije pri končnih porabnikih, kar je bistveno več, kot je zahtevano. ...