Dr. Aleš Maver: »Gruzijci so že večkrat v sodobni zgodovini zrušili oblast!«
Spoznanje več | 14.05.2024, 14:29 Robert Božič
Gruzijski parlament je danes, kljub množičnim protestom v minulih dneh in kritiki Združenih narodov, EU in ZDA, sprejel sporni zakon o "tujih agentih". V skladu z njim se bodo morale nevladne organizacije, ki več kot 20 odstotkov sredstev prejemajo iz tujine, registrirati kot "organizacije, ki sledijo interesom tujih sil". Predsednica Gruzije, Salome Zurabišvili je že pred dnevi že napovedala, da naj bi na zakon vložila veto.
Vlada v Tbilisiju je ta zakon želela sprejeti že marca lani, a je po množičnih protestih od namere odstopila in ga z nekaj lepotnimi popravki aprila letos spet vložila v zakonodajno proceduro, je v zadnjem delu včerajšnje oddaje Spoznanje več, predsodek manj, dogajanje komentiral zgodovinar in politični analitik prof. dr. Aleš Maver, ki je prepričan, da lahko v vsem skupaj vidimo precej vzporednic z dogajanjem v Ukrajini pred desetletjem.
Sarkozy je Putina prepričal, da ni Sakašvilija obresil
»Gruzija je sorazmeno majhna država, ki je imela, tako kot Ukrajina, veliko smolo s sosedom. In ta sosed, ki je nanjo vseh zadnjih stoletjih najbolj vplival, je Rusija. Zato sodi Gruzija med tiste dežele nekdanje Sovjetske zveze, ki ima do Rusije največjo zadržanost,« pojasnjuje prof. Maver.
Protirusko razpoloženje med Gruzici je zato med najmočnejšimi v vseh nekdanjih republikah Sovjetske zveze, saj je v njihovem zgodovinskem spominu še zelo živa krivica, ki jo je ruski carski režim storil Gruzijski pravoslavni cerkvi, ki je bila ena najstarejših avtokefalnih cerkva na svetu, ko jo je priključil ruski pravoslavni cerkvi.
»Čutili so se zatirane, zato se je Gruzija tudi med prvimi državami Sovjetske zveze najodločneje osamosvojila in potem tudi ni takoj vstopila v novo skupnost neodvisnih držav,« opozarja dr. Aleš Maver in spominja še na rusko invazijo leta 2008.
»Skoda je, da te invazije v Evropi nismo preveč resno vzeli, ker potem bi nam bilo mogoče vse, kar se je kasneje dogajalo (v tem predelu sveta), ostalo prihranjeno. Ampak takrat smo bili pač nekako vsi zadovoljni, da je uspelo francoskemu predsedniku Sarkozyju pripričati Putina, da takratnega gruzijskega predsednika Sakašvilija ni preprosto obesil,« zamujene evropske priložnosti slikovito opiše dr. Aleš Maver.
Pretep v parlamentu
Kljub temu da ima vladajoča stranka Gruzijske sanje v parlamentu večino, današnje sprejemanje zakona ni minilo brez zapleta, saj je v parlamentu prišlo do pretepa med poslanci.
A fight broke out in the Parliament of Georgia between deputies of the ruling party and oppositionists during the consideration of the law on "foreign agents", local channels pic.twitter.com/nerZAdX9zF
— Jürgen Nauditt 🇩🇪🇺🇦 (@jurgen_nauditt) May 14, 2024
Vladajoča stranka trdi, da želijo na ta način povečati transparentnost financiranja »izjemno številnih« nevladnih (medijskih) organizacij, medtem ko je vodja stranke Gruzijske sanje Bidzina Ivanišvili nevladne organizacije označil za »notranjega sovražnika, ki deluje po interesih drugih držav in načrtuje revolucijo v Gruziji.«
Ivanišvili sedi na dveh stolih
Mnogi so prepričani, da naj bi imel Ivanišvili, ki se ga je zaradi bogastva, pridobljenega v Rusiji, oprijel tudi vzdevek ruski oligarh, popoln vpliv nad vladajočo stranko, ki jo je sicer sam ustanovil »tudi malo kot izpostavo svojih gospodarskih interesov,« opozarja prof. dr. Aleš Maver. In čeprav javno poudarja, da je za vključevanje v EU, njegovo srce v resnici bije za Rusijo. Večina v parlamentu jim omogoča, da v Gruziji tudi gradijo režim, ki je podoben ruskemu in tako sedijo na dveh stolih.
Students from more than 30 universities have gone on strike and are now marching towards the @Geoparliament building. #NoToRussianLaw #Tbilisi #Georgia #TbilisiProtests #GeorgianStudentsAgainstRussianLaw pic.twitter.com/0SJnnIZPJm
— ბათუმელები • Batumelebi.ge (@Batumelebi_ge) May 13, 2024
Bodo zakonski predlog vendarle omilili?
Tudi prof. dr. Aleš Maver je prepričan, da bo gruzijska predsednica Salome Zurabišvili, verjetno dala veto na danes sprejeti zakon, potem pa bodo zakonski predlog najverjetneje nekoliko omilili. A vse je odvisno tudi od pritiska protestov. »Gruzici imajo nekaj skupnega z Ukrajinci, in sicer, da so že večkrat v sodobni zgodovini zrušili oblast,« še dodaja Maver.