Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Petra StoparPetra Stopar
Mag. Dejan Židan (foto: DZ RS)
Mag. Dejan Židan | (foto: DZ RS)

Mag. Dejan Židan: »Slišal, ne poznam pa razlogov ...«

Kmetijstvo | 08.05.2024, 14:15 Robert Božič

Med kmeti in gospodarstveniki, še posebej pa med ljudmi v Prekmurju, odmeva prodaja 51-odstotnega deleža v slovenskem agroživilskem podjetju Panvita hrvaški skupini Mplus. Medtem ko nekateri gospodarstveniki, ki sicer niso želeli pred mikrofon, ob prodaji posebej opozarjajo na dejstvo, da gre pri 50 milijonih evrov kupnine v veliki večini za dokapitalizacijo Panvite in še drugo dejstvo, da je težko govoriti o strateškem partnerstvu, če kupec živilskega podjetja deluje v panogah kontaktnih centrov, informacijske tehnologije in služb za zaposlovanje, pa so po drugi enotni, da gre za normalno delovanje trga.

Nekdanji kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki je bil pred vstopom v politiko nekaj let tudi predsednik uprave Panvite, pa je za naš radio prodajo komentiral z nekoliko zgodovinskega spomina: »Potrebno je povedati, da je bil celotni slovenski agroživilski kompleks privatiziran na način, da so delež dobile zadruge in zaposleni. Tako da smo v nekem trenutku res imeli upravljanje, tako kot bi moralo biti po teoriji. Vendar večino tega premoženja so zaposleni in zadruge prodale, po celi Sloveniji. V Prekmurju smo v nekem trenutku imeli srečo, da je to premoženje pač kupila skupina bogatih ljudi, ki ga ni šla takoj razprodajati, ampak je svoj denar vložila v nove tovarne, v prenoviranje obstoječih in začela izgrajevati neki prehranski sistem, ne poznam pa razlogov, zakaj so se pa zdaj odločili, da svoje premoženje prodajo.«

Zakaj država še vedno vztraja pri lastništvu kmetijskih zemljišč?

Medtem ko na naša vprašanja na kmetijskem ministrstvu še niso odgovorili in prodaje še niso komentirali, pa kmetje z nelagodnostjo opozarjajo na dejstvo, da bo novi hrvaški lastnik s prevzemom Panvite dobil v uporabo tudi več kot 3000 hektarov najboljše zemlje, ki jo ima ta družba v dolgoročnem najemu pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije © Marjan Papež

Roman Žveglič: Predlagali smo spremembo zakona o Skladu kmetijskih zemljišč

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič spominja, da so že, ko se je Perutnina Ptuj prodajala Ukrajincem »predlagali spremembo Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, da se pogodba ob menjavi lastnikov prekine in da grejo potem v sklenitev nove najemne pogodbe. Kot vsak lastnik bi si tudi država morala vzeti to izključno pravico, da seveda s svojo lastnino lahko sama razpolaga,« meni Žveglič in dodaja: »Ne vemo, kako se bodo stvari vrtele naprej. Tuji lastniki imajo svoje resurse in strategijo, kar lahko v končni fazi dolgoročno samo oslabi prehransko varnost Slovenije.«

Mag. Dejan Židan: »To je legitimno vprašanje...«

Mnogi opozarjajo tudi na dejstvo, da je nerazumljivo, da je država v današnjem času lastnica obdelovalne zemlje, ki jo daje v najem, namesto da bi jo po pametni ceni in ustreznem modelu prodala mladim perspektivnim kmetijam in jim s tem omogočila razvoj.

To je legitimno vprašanje meni Židan, a dodaja: »Državna kmetijska zemljišča so eno večjih bogatstev, ki jih imamo v Sloveniji, to je v bistvu v lasti vseh nas, je pa čisto legitimno vprašanje, ali in kdaj in na kakšen način bo prišlo do spremembe pogleda na kmetijsko zemljiško politiko skozi upravljanje državnih kmetijskih zemljišč in tudi naslednjega vprašanja, kje ima država interes, da ima kmetijska zemljišča, kje ga nima, in tam, kjer ga nima, na kakšen način jih lahko tam tudi proda.«

Več o vprašanjih, ki jih sproža prevzem Panvite s strani tujcev, boste slišali v nedeljski kmetijski oddaji.

Kmetijstvo
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...