Slovenski škofje | (foto: Slovenska škofovska konferenca)
Slovenski škofje: Končanje svojega življenja ali življenja drugega je nedopustno
Novice Marjana Debevec
Škofje, povezani v Slovensko škofovsko konferenco, so dopoldne predstavili svojo izjavo pred referendumom o možnosti uzakonjenja samomora s pomočjo in evtanazije. V njej so poudarili, da so zatrdili že v izjavi, podpisani skupaj z drugimi verskimi skupnostmi, da je vsako dejanje, s katerim namerno končamo svoje življenje ali življenje drugega, tako z etičnega kot verskega vidika nedopustno, uvajanje možnosti samomora s pomočjo pa pomeni družbeno odpoved skrbi za najbolj ranljive.
Škofje vse državljanke in državljane spodbujajo, da kot narod resno razmislimo o dolgoročnih posledicah, ki čakajo našo družbo v primeru uzakonjenja takšnih praks. »Gre za poskus uvedbe nove družbene ureditve, v kateri bodo na dolgi rok vedno bolj cenjeni zdravje, mladost in predvsem produktivnost, na stran pa bodo postavljeni vsi ranljivi in bolni,« je v imenu Slovenske škofovske konference pojasnil tiskovni predstavnik Gabriel Kavčič.
Škofje so tudi spomnili, da je po krščanskem razumevanju jemanje človeškega življenja vedno posebej težak, smrtni greh. »Kdor takšne zakone uvaja, podpira ter izvaja, lahko nosi celo večjo krivdo od posameznikov, ki bi se odločili za asistirani samomor. Kot prepoznava tudi naša ustava, je človekovo življenje nedotakljivo.«
Katoličani bomo zato na referendumu glasovali proti, so zapisali slovenski škofje. »To bo resnični glas sočutja in glas proti uveljavljanju krivične zakonodaje, ki bi ogrozila dostojanstvo najranljivejših v naši družbi.«
Škofje se zavedajo, da vsakega človeka spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja.
»Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč krščansko razumevanje, da je človeško življenje nedotakljiv Božji dar, pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine,« je izjavo škofov še predstavil Kavčič.
Pod njo so se podpisali novomeški škof in predsednik SŠK Andrej Saje, soboški škof in podpredsednik SŠK Peter Štumpf, celjski škof in član stalnega sveta SŠK Maksimilijan Matjaž, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, koprski škof Jurij Bizjak ter ljubljanska pomožna škofa Anton Jamnik in Franc Šuštar.
Etični in ideološki pogled na človeka
Škof Anton Jamnik pa je podelil svojo izkušnjo obiskovanja bolnikov v Hospicu in poudaril, da človek nima pravice stopiti na mesto Boga. Razložil je tudi razliko med etičnim pogledom na človeka, po katerem ima človek sveto dostojanstvu, ki mu ga nihče ne more vzeti, in pa ideološkim pogledom, ko skupina posameznikov odloča o tem, kdo je človek.
Po njegovem gre za logiko skrajnega podivjanega kapitalizma in liberalizma, ko je človek vreden le toliko, kolikor koristi družbi. »Na to logiko, ki je skrajno liberalistična in kapitalistična, pristajajo vse mogoče nianse levičarjev, ki so polni socialnega čuta. Po drugi strani pa podpirajo postulat koristnosti.«
Po besedah škofa Jamnika je pomembno predvsem biti s človekom, da ne bo nikoli sam.
»Želim, da bi vsakdo čutil, še posebej v najtežjih trenutkih, da ima človeka, da ima bližnjega, da ima družbo, da ima nekoga. Da nekomu lahko stisne roko. Da čim bolj omogočimo, da bi se vsakdo čutil sprejetega, potrebnega in da bi ohranjal dostojanstvo do zadnjega trenutka svojega življenja.«
Škof Jamnik je še pozval, naj se na družbeni ravni poskrbi za človeka v stiski in da oblikujemo pogoje za to, da bi se življenja lahko veselili.
