Zobec o zelenem prehodu kot ideološki laži, Zobčeva pa o predsednici: Mati enim in mačeha drugim

Oddaje | 24.05.2024, 09:35 Alen Salihović

V tokratno oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije. Glede zelenega prehoda je Zobec dejal, da je to ideološka laž, o predsednici države Nataši Pirc Musar pa je Zobčeva dodala, da je »mati enim in mačeha drugim«.

Razstava kot katarzičen učinek za slovensko dušo

Vrhovna sodnica Zobec je uvodoma kot dobro novico izpostavila razstavo Pod Macesnovo gorico, ki govori o žrtvah iz brezna v Kočevskem Rogu. Kljub nasprotovanju slovenske oblasti je razstava opozorila na pomembnost spominjanja in zgodovine, kar ima katarzične učinke za slovensko dušo. »Kljub temu pa sta si razstavo ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metssola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Ta gesta Evropskega parlamenta, čeprav le simbolna, ima za stanje duha v Sloveniji, ki se bori z dediščino totalitarne preteklosti, izjemen pomen. Ne samo, da so s tem žrtve genocida po drugi svetovni vojni našle svoje mesto v evropski zavesti, temveč ima tudi katarzične učinke za slovensko dušo,« je povedala.

Priložnost obrniti sedanji trend

Nato smo govorili o pomenu evropskih volitev in referendumov ter vplivu tega dogajanja na državljane. Vrhovni sodnik Zobec je dejal, da bomo imeli 9. junija državljani priložnost sedanji trend Evropske politike obrniti. »Rekli boste, pa saj to ni mogoče, ker da je Evropska unija od povprečnega državljana tako oddaljena. Pa ni tako zelo oddaljena. Evropsko pravo še kako vpliva na naša življenja! Če ne verjamete, vprašajte komitente, ki so najeli kredite v švicarskih frankih. Vpliv pa ni samo neposreden, konkretno gre tudi za vpliv na spremembo določenih politik z dolgoročnejšimi posledicami, na primer za spremembo ideološke ujetosti v paradigmo zelenega prehoda, ki je še ena ideološka laž. Potem je tu migracijska politika, demografska politika, energetska politika - vse to so področja, ki zadevajo slehernega Evropejca, posebej nas, Slovence. Vse to so teme, na katere imamo možnost vplivati enkrat na pet let,« je povedal.

Novela zakona o zdravniški družbi ustavno sporna

Pogovor smo nadaljevali s kritiko aktualne oblasti, predvsem do načina reševanje zdravniške stavke z novelo zakona o zdravniški službi. Ta je po mnenju Zobca ustavno sporna. »Vladajoča koalicija je v vojni z ravniki in zato misli, da so v vojni dovoljena vsa sredstva. Pa niso. Novela zakonov v zdravniški službi je ustavno še kako sporna. Najprej, ker zakonodajalec z njo zelo verjetno prekomerno posega v pravico do stavke. Dvomim, da bi nadaljne omejitve te pravice, poleg tistih že prej določenih, prestale strogi test sorazmernosti. Novela, ki je sicer začela veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu, sicer ni retroaktivna, je pa retrospektivna, saj pogleduje nazaj, ozira se na pravico do stavke, ki je že v teku in predpisuje nove pogoje, pod katerimi se mora odvijati,« je opozoril Zobec.

Tako kot domovina Slovenija pripada slehernemu Slovencu in sleherni Slovenki, tudi predsednik ali predsednica republike ne more biti mačeha enim in mati drugim.

Mačeha enim in mati drugim

Vrhovna sodnika sta izrazila nezadovoljstvo s pomanjkanjem udeležbe najvišjih državnih predstavnikov na komemoraciji za žrtve komunističnega nasilja ter izpostavila ideološki pomen meseca maja in simboliko praznikov v Sloveniji. Skupen sklep je bil, da morajo najvišji državni funkcionarji delovati kot predstavniki vseh državljanov, ne pa da favorizirajo določene skupine ali ideologije. »Nataša Pirc Musar bi morala biti predsednica vseh državljanov in državljank Republike Slovenije, a žal ne nastopa tako. Čeprav naj bi, kot ji veleva funkcija, poosebljala domovino vseh nas Slovencev in Slovenk, nikakor tako ne ravna. Namenja namreč veliko več pozornosti nekaterim socialnim političnim skupinam, slojem in razredom, medtem, ko druge ignorira. Tako kot domovina Slovenija pripada slehernemu Slovencu in sleherni Slovenki, tudi predsednik ali predsednica republike ne more biti mačeha enim in mati drugim. Ne more poveličevati potomcev in privržencev komunistične revolucije, ki je sicer potekala pod plaščem boja proti okupatorju, in ne more prepevati tistih pesmih, o katerih smo prej govorili, na drugi strani pa ignorirati pietetni dogodek na predvečer ukinjenega dneva spomina na žrtve komunističnega terorja. Ne more deliti vznesenih čustev poveličevalcev revolucije in partizanskega boja ob dnevu zmage na ljubljanskem magistratu, le nekaj dni zatem pa docela prezreti bolečine vseh njenih rojakov, ki so izgubili svojce v nezaslišanih grozodejstvih po koncu druge svetovne vojne, in ki jim oblast še danes odreka pravico do groba,« je dejala vrhovna sodnica Barbara Zobec.