Molitev, zbranost, tišina | (foto: Pexels / Pixabay)
Pridi, Sveti Duh ...
Duhovnost | Petra Stopar
50. dan po veliki noči obhajamo praznik binkošti, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Z današnjim praznikom bomo v Katoliški cerkvi sklenili velikonočni čas.
Praznik binkošti po besedah celjskega škofa Maksimilijana Matjaža »bistveno dopolni velikonočno skrivnost, ker iz Jezusovih učencev ustvari občestvo, iz plahih prič Jezusovega učenja, trpljenja in vstajenja opogumljeno družino učencev, ki še zavedajo, da niso prepuščeni sebi, ampak jih Očetov Duh navdihuje in pošilja«. Šele po prejemu Svetega Duha so učenci postali »stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah« (Apd 2,42). »Brez Duha bi bila Cerkev le organizacija, naše oznanjevanje le propaganda, prizadevanje za občestvo napor, sinodalno dogajanje pa le ena izmed naših analiz in sestankovanj, ki ne rodijo sadu,« je zapisal škof Matjaž ob binkoštni nedelji za revijo Magnificat.
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo, in prenovil boš obličje zemlje.
O moči in pomenu delovanja Svetega Duha, ki nam pomaga pri razlikovanju med dobrim in slabim v našem življenju, pa je za Radio Ognjišče za nedeljsko oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji spregovoril murskosoboški škof Peter Štumpf. »Vsak lahko reče, da je veren, a biti veren je lahko samo v Svetem Duhu,« ki človeka vodi k Bogu, ga pobere in mu pomaga vstati, kadar zatava v pokvarjenost in greh, je dejal.
Čeprav je sam Sveti Duh po svoji naravi zelo tih, bi rekli – nekoliko po domače – skromen Bog, ki prihaja nezavedno, ga mogoče ne občutimo, ampak zelo učinkovito deluje.
Na vprašanje, kako se odpreti Svetemu Duhu in ga povabiti k sebi, je odgovoril: »Svetega Duha lahko slišimo samo v tišini svojega srca, v hrupu ne. Čeprav je sam Sveti Duh po svoji naravi zelo tih, bi rekli – nekoliko po domače – skromen Bog, ki prihaja nezavedno, ga mogoče ne občutimo, ampak zelo učinkovito deluje. Včasih pa se razodeva v mnogih velikih, tudi odločilnih dogodkih, potem tudi v raznih pretresih, tako v Cerkvi kot družbi, recimo sinoda je en tak dogodek Svetega Duha. Torej, tukaj sam papež pravi, da je treba moliti v Svetem Duhu, poslušati drug drugega Svetem Duhu, razločevati v Svetem Duhu in se potem tudi odločiti v Svetem Duhu. A v molitvi potrebujemo tišino. Gre za kamrico, ki jo lahko imenujemo čas, trenutek dneva, še najbolje zjutraj, ko vstanemo, da se umaknemo v svojo tišino, v molitev, v premišljevanje in zahvaljevanje in tudi v priporočanju.«
IZRAZ BINKOŠTI IN CERKVENO LETO
Beseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz 'der fünfzigste Tag' (petdeseti dan)), pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste' (hemera), kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.
