Dr. Jože Podgoršek: »To je pot v brezno!«

Kmetijstvo 07. 12. 2025, 11:58 Robert Božič

EU komisija kmetijstvo stiska ob zid in postavlja v težak položaj, ko sklepa nove trgovinske sporazume, napoveduje precejšnje zmanjšanje podpor in trmasto vztraja pri nadaljevanju korakov »zelenitve« Skupne kmetijske politike. V času, ko se Evropskemu projektu obetajo novi hudi pretresi, se do kmetijstva in pridelave hrane zelo nespametno obnašamo tudi v Sloveniji.

O vsem tem smo se v 16. epizodi podkasta Rast pogovarjali z dr. Jožetom Podgorškom, kmetom, profesorjem, bivšim kmetijskim ministrom in zdaj predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).

Podgoršek zadnje leto, ko je na čelu zbornice označuje kot izjemno naporno, tako za zbornico kot za celotno kmetijsko področje.
»Ja, lahko rečem, da je bilo to leto izjemno naporno, izjemno izčrpavajoče, tako za samo zbornico kot tudi za celotno kmetijsko zakonodajo in celotno kmetijsko področje. Nismo pričakovali, da nas bodo poskušali politično tako oslabiti, kot so se nas lotili to leto, prav tako pa nismo pričakovali, da bo v tako kratkem času, praktično na koncu zadnje leto mandata te vlade prišlo na mizo toliko kmetijske zakonodaje. Tudi na podlagi mojih izkušenj, oziroma če spremljamo politiko v daljšem časovnem obdobju, vemo, da se tako korenite spremembe nikoli ne dogajajo proti koncu mandata, ampak vedno na začetku mandata neke vlade, ministrstva in to je tudi prava pot za to, da potem do konca mandata lahko preverjajo, ali je zakonodaja šla v pravo smer, če potrebno je še kaj popraviti, lahko se pripravijo podzakonski akti in tako naprej.«

Kot velik uspeh šteje povezovanje kmečkih in nevladnih organizacij, ki so se skupaj borile proti ukrepom, ki bi v novi zakonodaji poslabšali stanje kmetijstva.

O samem obsežnem spreminjanju skoraj celotne kmetijske zakonodaje pa dodaja: »To je bilo tako veliko zakonodajno presenečenje, ki se je letos zgodilo. «Zgodilo bi se verjetno v vsakem primerju, ne glede na to, kdo bi bil na čelu zbornice. Verjamem pa, da je sprememba na čelu zbornice pripeljala do močnega političnega boja proti tej zbornici. Javna služba in prostovoljno članstvo sta bila kar močna aduta v rokah politike.«

Dr. Jože Podgoršek ocenjuje da so bili dokaj uspešni, razen pri Zakonu o zaščiti živali.

»Mi bi si od zakonodaje želeli, da nam Zakon o kmetijstvu, Zakon o hrani, Zakon o varni hrani in krmi in tako naprej pomagajo, da odpirajo nove priložnosti za naše kmete, da bi lažje kmetije stabilizirale svoj dohodek... da bi lažje kmetovali.«

»Resnično smo se borili zato, da podatki o kmetijah niso javni, ampak kot vidimo, smo imeli še kako prav za ta boj. Že vdor v eno bazo podatkov na Upravi za varno hrano je omogočil dostop do podatkov več kot 800 tisoč oseb v Republiki Sloveniji. Je kar prav, da smo vztrajali pri tem, da vendarle ti podatki ostanejo nekako zaprti, dosegljivi sicer preko informacij javnega značaja, ne pa dostopni čist vsakemu, ki ga zanima vse o vseh.«

»To je bilo tako veliko zakonodajno presenečenje, ki se je letos zgodilo. «Zgodilo bi se verjetno v vsakem primerju, ne glede na to, kdo bi bil na čelu zbornice. Verjamem pa, da je sprememba na čelu zbornice pripeljala do močnega političnega boja proti tej zbornici. Javna služba in prostovoljno članstvo sta bila kar močna aduta v rokah politike.«

Politični pritiski in poskus selitve JSKS

Podgoršek je spregovoril tudi o političnih pritiskih, ki so jih bili deležni, da bi si zagotovili mir pri zakonodaji. Prvi korak je bil poskus odvzema Javne službe kmetijskega svetovanja in njena selitev. Drugi napad je bila novela zakona o KGZS, ki je poskušala uvesti prostovoljno članstvo, ki bi v končni fazi ukinilo zbornico.

Pravilna priprava zakonodaje

Podgoršek je kritičen, kako trenutna oblast pristopa do kmetov, kmetijskih strokovnjakov in kmečkih nevladnih organizacij, ko gre za spreminjanje kmetijske zakonodaje.

»Izključevati vso to modrost, vse to znanje, ki ga imamo v Sloveniji in zakone pisati na podlagi ideologije, je verjetno pot v brezno, če lahko zelo direktno povemo, torej pot v propad tega našega kmetijstva. No in sam, kot sem bil minister, se nikoli nisem drznil delati zakonodajo brez sodelovanja z deležniki. Še preden smo dali neko zakonodajo na e-demokracijo, smo imeli Svet za kmetijstvo kot ključen posvetovalni organ ministra, ki vendarle, to je »svet modrecev«, modrih ljudi, ki jih povprašaš o nekaterih rešitvah...«

Pri »oblikovanju« Vizije 2040 je le 8-9 organizacij iz kmetijstva med sicer 49 deležniki, kar ni prav, čeprav je dialog z drugimi dobrodošel, pravi Podgoršek.

Kritika Zakona o zaščiti živali

Podgoršek ponavlja, da niso proti dobrobiti živali, ampak za izvedbo, ki omogoča preživetje kmetij.
»Zato smo se proti temu zakonu zaščiti živali tako borili, ker smo bili nazadnje za isti cilj, samo drugačno pot smo predlagali. Pot, ki bi ohranjala kmečke družine žive in aktivne. Tukaj lahko rečem, da smo bili povsem neuspešni, povsem, pa ne samo mi, vse stanovske in nevladne organizacije, vsa stroka je opozarjala, da prehitevamo, bistveno prehitevamo Evropo, kajti, če bi želeli resnično doseči svoj cilj pri kokoših nesnicah, potem moramo prepovedati, da v Sloveniji prodajajo jajca iz kletk, ne pa prepovedati kletke, kajti jajca (iz takih rej) bodo še vedno prihajala na slovenski trg iz sosednje Hrvaške in tako naprej.«

V podkastu smo se ustavili še ob številnih drugih temah: Zakaj ni prišlo do protestov, kljub napovedim julija, zakaj sredstva za mlade prevzemnike ostajajo neporabljena, kaj bo s sprejetjem sporazuma Mercosur in prostesti v Bruslju. Prvi del pogovora ste lahko slišali tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji.