Papež v Veroni | (foto: Simone Risoluti/Vatican Media)
Papež v Veroni o miru in pogumu
Svet | Petra Stopar
Papež Frančišek je prispel na obisk v severno italijansko mesto Verona. Dopoldne se je v baziliki svetega Zenona srečal z duhovniki in posvečenimi osebami. Nato je nagovoril otroke in mlade, v veronski areni pa je vodil pogovor na temo miru ter obiskal zapor Montorio.
Papež se je v nagovoru veronskemu škofu Domenicu Pompiliji, duhovnikom, redovnikom in redovnicam osredotočil na dvoje – najprej na klic, ki ga je treba sprejeti, kot drugo pa na poslanstvo, ki ga je treba uresničevati z izvirnostjo in s pogumom.
Prisotne je pozval, naj ne pozabijo trenutka, ko so zaslišali Gospodov klic. »To je prvi temelj našega posvečenja in prvi temelj našega služenja: sprejeti klic, sprejeti dar, s katerim nas je Bog presenetil. Če izgubimo to zavest in ta spomin, tvegamo, da bomo sebe postavili v središče namesto Gospoda. Brez tega spomina tvegamo, da se vznemirjamo okoli projektov in dejavnosti, ki bolj služijo našim ciljem kot pa Kraljestvu; tvegamo tudi, da apostolat živimo v logiki samopromocije in iskanja konsenza ali pa celo poskušanja ustvarjanja kariere,« namesto, da bi svoja življenja porabili za evangelij in za zastonjsko služenje Cerkvi, je dejal.
Na trgu pred baziliko je svetega očeta pričakala množica otrok in mladostnikov. Spodbudil jih je, naj pogumno hodijo proti toku in naj so znamenja miru v svetu, kjer je polno vojn. »Mir ne bo nikoli rezultat nezaupanja, zidov in orožja, uperjenega v druge,« je papež dejal zbranim v veronski Areni, rimskem amfiteatru iz 1. stoletja. Na srečanju je tudi dvignil zastavo miru, nato pa je odgovarjal na vprašanja o miru ter poslušal pričevanja Izraelcev in Palestincev.
Papež je nato obiskal zapor Montorio, kjer se je srečal z zaporniki in zapornicami, pravosodnimi policisti, pazniki, zdravstvenim osebjem, učitelji, strokovnimi delavci in ostalimi zaposlenimi ter tudi prostovoljci. Z zaporniki je tudi kosil. V nagovoru je poudaril, da je življenje vedno vredno živeti in da vedno obstaja upanje za prihodnost. Pripomnil je, da je Bog vedno eden in nas nikoli ne zapusti, ne glede na različne vere in kulture, ki imajo nanj različen pogled, in da je treba po vsakem padcu vsakič znova vstati. Približno 500 zapornikov je glasno zaploskalo ob besedah Frančiška, da je treba drugega gledati od zgoraj navzdol samo takrat, ko mu pomagamo vstati.
Vir: Vatican News, STA
