Kmetje imajo dovolj, za 19. marec so napovedali protest

Slovenija 12. 03. 2024, 14:19 Alen Salihović Slovenska tiskovna agencija

Kmetje bodo zaradi prepočasnega napredka pri pogajanjih z vlado glede njihovih zahtev 19. marca v Ljubljani protestirali, so danes napovedale kmetijske organizacije. Protest so pripravljene odpovedati ali zamrzniti, če bodo z vlado do petka dosegli konkreten napredek. "Od vlade je odvisno, ali protest bo," je dejal predsednik KGZS Roman Žveglič.

Mi smo odprti za pogajanja. Pričakujemo, da bomo do petka dosegli določene napredke pri naših zahtevah. Od vlade je torej odvisno, ali protest bo," je dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Odpovedati oz. zamrzniti so ga pripravljeni, če bo izpolnjene vse njihove ključne zahteve oz. če bo nedorečena ostala le kakšna zahteva in bodo potrebovali dodaten čas za dogovor.

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je dejal, da so kmetje nezadovoljni kljub naporom ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za naravne vire in ostalih. Protest bo po njegovih besedah potekal po Ljubljani pred ministrstvi in Trgom republike. Ob 10. uri se bodo začeli zbirati na Trgu republike, protest pa naj bi trajal do okoli 14. ure. Pričakujejo okoli 2000 traktorjev. Medved je kmete pozval k "kulturnim protestom". Občanom prestolnice se je opravičil za nevšečnosti, a opozoril, da se kmetje borijo za svoje pravice.

Zakaj bodo kmetje protestirali? 

Do vlade imajo več zahtev. Po besedah predsednika Združenja hribovskih in gorskih kmetov Janeza Beje okoli 45.000 hribovskih kmetov v Sloveniji zahteva, da se izplačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD plačila) izvzamejo iz obdavčitve, kot je to v preteklosti že veljalo. "To je veliko število kmetov, predvsem pa veliko kmetij, ki obdelujejo res hribovite, strme kmetije. Tukaj ni prihodka in to je treba umakniti, če želimo ohraniti te površine, predvsem pa, če želimo na njih ohraniti mlade," je dejal Beja.

Prav tako po njegovih besedah zahtevajo, da se odstotek pristojbine za gozdne ceste zmanjša za en odstotek. "Gozdne ceste vzdržujemo ponavadi kmetje, nekaj malega zavod za gozdove oziroma občine, uporabljamo ga pa jih vsi državljani. Ni pošteno, da smo v desetih letih prišli z 1,5 milijona na sedem milijonov evrov pobranega denarja. To je nesmiselno, povejte mi, katera pristojbina se je v tem času povečala za petkrat," je izpostavil.

Žveglič se je dotaknil zahtev, povezanih s suhimi zadrževalniki. "Kmetje seveda ne nasprotujemo protipoplavnim ukrepom, vendar smatramo, da se je treba s tresočo roko vključevati pri načrtovanju suhih vodnih zadrževalnikov, na račun katerih bi seveda izgubili ogromno količino najboljše kmetijske zemlje," je dejal. Po njegovih besedah se sicer na tem področju tečejo intenzivna srečanja z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom in direktorico direkcije za vode Nežo Kodre ter z lokalnimi skupnostmi in prizadetimi kmetijami. "Ključna zahteva je celovita presoja vplivov na okolje, da se preveri vsako kmetijo, kaj bi takšno načrtovanje za to kmetijo pomenilo in ekonomski izračun ter sanacijski načrt za vsako posamezno kmetijo," je dejal. Pri ministru in direkciji so po njegovih besedah naleteli na posluh. "Sestanki se nadaljujejo, jaz upam, da bomo do petka že podpisali neke zaveze," je dejal.

Predsednica Zveze podeželske mladine Anja Kastelic je medtem opozorila, da je nedopustno, da sredi marca določene kmetije še vedno niso prejele izplačil, vezanih na zbirno vlogo, ki jim predstavljajo zagonska sredstva za začetek proizvodne sezone. "Mi zahtevamo takojšnja izplačila in pa zavezo, da bodo izplačila v naslednjem letu redna in da bodo roki jasni," je dejala.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič pa se je dotaknil kmetijskih okoljskih podnebnih ukrepov, ki po njegovih besedah ne smejo biti sami sebi namen. Ob tem je pozval k zagotovitvi dovolj sredstev za izvajanje ukrepov.

Medved je izpostavil še problematiko zveri in divjad. Zahtevajo, da se v slovensko zakonodajo prenese evropska uredba, saj da je slovenska strožja. Prav tako zahtevajo, da se populacija zveri zmanjša na okolju vzdržno raven.

"Mislim, da si zatiskamo oči in se ne zavedamo tega, da je hrana najboljše orožje. Mi kmetje in kmetice želimo pridelovati hrano, ampak rabimo za to dobro in pa podporno okolje, zato zahtevamo, da uslišite vse te naše pripombe in prošnje," pa je sklenila predsednica zveze kmetic Slovenije Irena Ule.

Že februarja je po Sloveniji potekalo več protestnih shodov, na katerih so kmetje opozarjali na stanje v kmetijstvu. Nato so konec februarja kmetijske organizacije zaradi nezadovoljstva s potekom pogajanj napovedale protest.