Predstavitev prve celotne izdaje novega prevoda Svetega pisma iz izvirnih jezikov (t. i. jeruzalemske izdaje). | (foto: Nebojša Tejić/STA)
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma, ki je nastal iz izvirnih jezikov oziroma jeruzalemske izdaje
Slovenija Mateja Subotičanec Alen Salihović
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje.
Nagovor škofa Sajeta ob predstavitvi jeruzalemske izdaje Svetega pisma
Spoštovani visoki gostje, gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!
Ob izidu celotne izdaje novega prevoda Svetega pisma, t. i. jeruzalemske izdaje, izražam veselje in hvaležnost. Veselje, da imamo s to izdajo z uvodi, opombami in ostalimi dodatki nove možnosti molitvenega branja Božje besede in študija besedil. Hvaležen sem, da je ta velik projekt zaključen in se bo lahko Božja beseda na bolj razumljiv način prenašala v življenje.
Ob tej priliki se v imenu Slovenske škofovske konference (SŠK) zahvaljujem vsem, ki ste pri prevajanju in izdaji Svetega pisma opravili izjemno delo; najprej akademiku prof. dr. Jožetu Krašovcu kot pobudniku in nosilcu projekta, celjskemu škofu in prof. dr. Maksimilijanu Matjažu ter vsem prevajalcem besedil, Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, lektorjem, oblikovalki, založbi Družina, ter Javni agenciji za knjigo RS in ustanovi Renovabis iz Nemčije, ki sta finančno podprli projekt. Hvala Slovenski Akademiji znanosti in umetnosti za možnost predstavitve. Hvala vsem današnjim govornikom in organizatorjem dogodka ter izvajalkam glasbenega programa. Hvala vsem, ki ste danes tu in imate radi Sveto pismo, ter iz njega črpate Božjo modrost in ste nosilci veselega sporočila evangelija ter prinašalci upanja današnjemu svetu.
Dogmatična konstitucija Dei Verbum (DV) II. vatikanskega cerkvenega zbora (1962-65) poudarja, da je Božja beseda učinkovita opora Cerkvi ter moč in hrana za vernike. Beseda je »živa in učinkovita« (Heb 4, 12). Koncilski očetje Božjo besedo postavljajo za najvišje pravilo vere; saj je ta navdihnjena od Boga in omogoča, da po besedah prerokov in apostolov zveni glas Svetega Duha (prim. DV 9, 21).
Sveto pismo je kraj srečanja med Bogom in človekom. Bog po Besedi svojemu ljudstvu razodeva svoje intimno življenje in načrt ljubezni do človeštva. Po branju Svetega pisma in poslušanju Besede nujno sledi naš odgovor. Med Bogom, ki govori po navdihnjenih knjigah, in verujočim bralcem, ki posluša in se odziva, se vzpostavi dialog in molitveni pogovor.
Sveto pismo je nosilec univerzalnega sporočila za vse čase in za vsakega človeka. Božja beseda nas tam, kjer smo, okrepi, pokaže nam pot in nas opogumi za vztrajanje na poti dobrega.
Bog gre vsak dan mimo, poudarja papež Frančišek (prim. Kateheza, 27. januar 2021), in v našo zemljo poseje seme. Ali bo to seme vzklilo, je odvisno od nas, od našega srca in naše pripravljenosti. Z molitvijo se Božja beseda naseli v nas in mi se naselimo v njej.
»Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se soli? Za nič drugega ni več, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na svetilnik, da sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,13-16).
Berimo Božjo besedo in k branju povabimo druge. Naj Beseda navdihuje naše namene in podpira delovanje, da bomo vsak na svojem področju sol in luč sveta.
Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Glavni doprinos tega jeruzalemskega prevoda Svetega pisma je njegova doslednost pri sledenju izvirniku, vključno z besediščem, besednimi zvezami in slogom. Poleg tega smo pri pripravi tega prevoda upoštevali tudi slovensko prevajalsko tradicijo, tako da smo se v izrazih, ki so del naše kulturne zapuščine, navezali na starejše verzije, je povedal dr. Krašovec. Pri prevodu psalmov so prav tako upoštevali to načelo.
Pri ustvarjanju slovenskega standardnega prevoda so, kot je dejal sodelovali z velikim številom prevajalcev. »Usklajevanje njihovega dela je bilo zahtevno, saj je potrebno poenotiti vse vsebine v skladu z določenimi pravili. Za prejšnji prevod žal ni bilo dovolj časa za temeljito usklajevanje, zato je ta nov izdaja bolj usklajena. Potrebovali smo tri leta samo za zadnje popravke, da bi zagotovili popolno usklajenost, kar je redkost pri prevodih Svetega pisma po svetu. Knjiga je zdaj pripravljena, in mislim, da bo zadovoljila želje mnogih bralcev po Božji besedi, tudi tistih, ki jih premami žeja po njej,« je povedal.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina.
