Kmetje na barikadah

Naš pogled | 09.01.2024, 14:26 Jože Bartolj

Približno 560 traktorjev, tovornjakov, avtomobilov, kombijev in prikolic ter 550 ljudi na glavnem bulvarju pred Brandenburškimi vrati je zabeležila policija na včerajšnjih protestih nemških kmetov v središču Berlina.

Kmetje sicer protestirajo v več regijah severne in vzhodne Nemčije zaradi vladnih načrtov za zmanjšanje subvencij v kmetijstvu. V severovzhodni nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko so kmetje z več sto traktorji blokirali vhode na avtoceste po vsej deželi. Pri tem jih podpirajo tudi prevozna podjetja, ki protestirajo proti povišanju cestnin za tovornjake, prav tako številni vozniki avtobusov in obrtniki.

V okrožju Cloppenburg na severozahodu dežele Spodnje Saške je glavno cesto blokiralo 40 vozil. Na Saškem je bilo po podatkih tamkajšnje policije na območju Dresdna blokiranih nekaj avtocestnih priključkov, kar je v času jutranje prometne konice povzročilo prometni kaos.

Poleg tega so kmetje z mehanizacijo ovirali tudi dostope do središč mest Hamburg, Köln in Bremen, na vsakem protestu pa je bilo prijavljenih do 2000 traktorjev. Ob glasnem negodovanju, da je potrpljenja konec in da nikoli ne grizi roke, ki te hrani, so nemški kmetje pokazali presenetljivo enotnost pri svojih zahtevah.

Na ulice jih je pognala napoved odprave davčnih oprostitev, v ozadju pa so težave, ki jih imajo zaradi politike "zelenega prehoda" , se pravi omejitve gnojenja, zmanjšanje čred, zatravljanje njiv, prepoved košnje...

Nemška vlada je sicer tik pred novim letom opustila namero, da obdavči nakup kmetijske mehanizacije, ne popušča pa pri oprostitvi dela trošarine za goriva v kmetijstvu.

Zeleni pravijo, da s tem spodbuja onesnaževanje, resnični razlog oprostitve pa tiči v dejstvu, da se določen del trošarine od goriv porabi za vzdrževanje cest. Ker pa kmetijska mehanizacija večinoma ne vozi po cestah, je običajna praksa, da se del trošarine kmetu vrne. Po ocenah združenja nemških kmetov bi kmetijstvo izgubilo skoraj milijardo evrov, če kmetje ne bi mogli več zahtevati delnega povračila trošarine na nafto ter bi morali plačevati davek na motorna vozila za kmetijska in gozdarska vozila.

Javnost sicer večinoma razume kmečke zahteve, tako je veliko podjetij svoje zaposlene napotilo na delo od doma, saj »da nima smisla izgubljati ur v vožnjah na avtocestah.«

Protesti bi se lahko kmalu razširili tudi širše, saj so jezni nemški kmetje povabili tudi nizozemske in poljske kmete, da se jim pridružijo pri protestih proti globalistom in njihovim socialističnim političnim lutkam, ki želijo, kot pravijo protestniki »nadzor nad zalogami hrane, v želji da bi nadzorovali množice.«

Opisna situacija navidez z našo stvarnostjo nima kakšnih večjih povezav, a to le na prvi pogled. Lahko namreč potegnemo nekaj vzporednic.

Tudi pri nas imamo vlado, ki ima jasne globalistično, socialistične nastavke. Ves čas so poudarjali, kako bo z nastopom njihove vlade končno svoje pravo mesto dobila stroka, ki jo je, po njihovem predvolilnem mnenju, politika ugrabila.

No, zgodilo se je vse kaj drugega. Dobili smo najbolj nekompetentno vlado, ki je najprej pogrnila pri zdravstvu, potem pri davčnih obremenitvah, pri socialnem dialogu, poplavni prenovi in še prej tudi pri kmetijstvu.

Kmetijski resor kot v.d. trenutno še vodi minister za obrambo, predsednik vlade pa ima že dalj časa resne težave pri imenovanju resornega ministra. Brez težav lahko zapišem, da so se visokoleteče izjave o tem, kako strokovna je vlada »slovenskih svobodnjakov«, najbolj razblinile ravno ob vprašanjih povezanih s kmetijskim resorjem.

Najprej je bil kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vojko Adamič, ki pa je svojo kandidaturo umaknil, saj naj bi bili v poslanski skupini Gibanja Svoboda nad njegovo predstavitvijo močno razočarani in so jo ocenili kot zelo slabo.

To je bila hkrati tudi zaušnica za njihovega predsednika Goloba, ki pa je nato skoraj rokohitrsko za kmetijsko ministrico predlagal poslanko njihovega Gibanja Svoboda, 36-letno Matejo Čalušić.

Kot se je kmalu pokazalo ta nima niti univerzitetne izobrazbe, saj je iz njene diplome razvidno, da ima le diplomo visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje. Sama je izjavila, da je prišlo do administrativne napake pri vpisu njene izobrazbe, da pa ta tako ni pogoj za položaj, ki naj bi ga opravlja, in tudi ni vplivalo na to, da se je leta 2022 potegovala za poslanko.

To seveda drži, pove pa tudi, kako podcenjujoč odnos do slovenskega kmeta in kmetijstva ima gibanje Svoboda. Kot je razvidno iz življenjepisa kandidatke za kmetijsko ministrico, delovnih izkušenj na kmetijskem področju nima, ima pa zato opravljen tečaj za prodajalca pesticidov in za sommelierja prve stopnje pri Društvu za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije.

Naj spomnim, da se je Gibanje Svoboda oziroma njeni podporniki in vplivni posamezniki do zdaj že kar nekajkrat postavilo proti kmetijski stroki. 

Naj spomnim, da se je Gibanje Svoboda oziroma njeni podporniki in vplivni posamezniki do zdaj že kar nekajkrat postavilo proti kmetijski stroki. Tako so denimo ovirali izvršitev odstranitve invazivnih nutrij z ljubljanskega barja, prav tako so ovirali odstrel velikih zveri, ki se nenadzorovano širijo na področja, kjer jih že stoletja ni bilo, pripravili so Zakon o dobrobiti živali, ki ga stroka zavrača in trenutno čaka na presojo pred Ustavnim sodiščem.

Prav tako so sestavili Strateški svet za prehrano, v katerem pa ni vidnejših predstavnikov slovenskega kmetijstva in nenazadnje so se aktivistično lotili odvzema črede živali, brez ustreznih zapisnikov, utemeljitev in tudi brez transparentne predstavitve, kako je sploh z odvzetimi živalmi. Namreč za vsak dan odvezma država, se pravi mi davkoplačevalci, nekomu plačujemo 17 evrov po glavi zato, da te živali oskrbuje.

Nemški kmetje vztrajajo pri popolni opustitvi predlogov varčevanja na račun kmetijskega resorja. Njihov vodja Joachim Rukwied je nemško vlado obtožil, da kmetijstvu krade prihodnost in ogroža varno oskrbo z visokokakovostno domačo hrano. »Naš glavni cilj na demonstracijah je, da bo berlinska vlada dobila razum in da bo nesorazmerno breme za kmetijstvo zmanjšala," je povedal vodja nemških kmetov.

Glede na povedano se sprašujem, kdaj bo potrpljenje zapustilo slovenske kmete?

Glede na povedano se sprašujem, kdaj bo potrpljenje zapustilo slovenske kmete? Kar dva zakona, ki ju je pripravila svobodnjaška vlada sta pred Ustavnim sodiščem. Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici in Zakon o dobrobiti živali.

Očitno aktualna Golobova vlada s tako zakonodajo aktivistično deluje proti kmetijstvu. Podcenjuje ga, omejuje in si želi kmeta in podeželje podrediti tako, da bi bilo daleč od ljudi, daleč od srca.

Z načrti "zelenega prehoda", okoljevarstvenimi ukrepi in prepovedmi želi še bolj rigorozno nastopiti proti tistim, ki so nam ohranili podeželje slovensko in nam pridelujejo domačo, zdravo, naravno ter biološko neoporečno hrano.

Bodo slovenski kmetje spet vdano sklonili glavo in pustili, da se bo nekdo neodgovorno poigraval z njihovo prihodnostjo? Koliko kmetij bomo morali še zapreti zaradi zakonodaje, ki ni v korist, ampak v škodo ljudem, ki obdelujejo podeželje? To je tistim ljudem, ki že stoletja dokazujejo, kaj pomeni biti okoljevarstvenik, varuh živali in pridelovalec hrane?