Rezime po 31. obletnici Radia Ognjišče
Jože Bartolj
V teh dneh smo slavili. Obletnica začetka oddajanja neprekinjenega 24 urnega programa Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia je lepa stvar. Ozirali smo se nazaj, na prehojeno pot. Zbirali smo spomine, se nasmihali ob anekdotah, trepljali po ramenih. Ob dveh razprodanih gala koncertih v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, smo videli kopico nasmejanih obrazov. Znanci, prijatelji, ljudje, ki jih že dolgo nismo videli, so nam dali vedeti, da smo si še vedno blizu, da nas spremljajo, poslušajo, delijo naše prispevke in oddaje na družabnih omrežjih.
Ko sem se še pred prvo predstavo okoli 14h bližal Cankarjevemu domu, so se v okolici že sprehajali ljudje, ki so čakali za vstop na koncert. Že na daleč se je videlo, da gremo na isti dogodek. Pozdravljali smo se, čeprav se osebno ne poznamo, ampak vedeli so kdo smo in kam gremo.
Očitno se je tisto, kar smo pred leti začeli, še vsi mlečni pod nosom, razvilo, zraslo in postalo nepogrešljivo.
Prav gotovo tega nismo bili zmožni narediti sami. Nekdo je moral bdeti nad nami, tam zgoraj. Preveč pomembno je, da bi si lahko lastili zasluge. Vpregli smo se, nastavili pleča in potegnili voz, a nismo ga mi polnili in tudi usmerjali ga nismo. Samo na voljo smo se dali … Tisti, ki je dajal smer, tisti, ki je tolažil, ko je bilo težko, tisti, ki je krepil, ko so se ramena preveč povesila, tisti je navzoč v naši Radijski kapeli in nas vedno rad sprejme, ko se k njemu zatečemo.
Ko se danes oziramo nazaj, nam pred očmi ostajajo le lepe stvari. Tisto, kar je bilo trpkega smo pozabili. Pred očmi mi vstajajo sotrudniki, nekateri že pokojni, pa upokojeni in tisti, ki so našli svoje poslanstvo v drugih poklicih. Ko se vidimo, vedno obujamo spomine na skupno preživeti čas ob dežurstvih na programu, romanjih, srečanjih PRO … Smejemo se, spodbujamo, teh skupnih spominov nam nihče ne more vzeti.
Pogled na stare slike pa nas opozarja, da so desetletja že za nami. In ogledalo. Tudi to ne laže. In naši otroci. Zrasli so. Nekateri so že odšli v svet, kot naše besede … Besede, ki se vsak dan znova oglašajo in bodrijo, spodbujajo, voščijo, razlagajo, pridigajo, krepijo, molijo, ljubijo, nosijo, razkrivajo, predstavljajo, mislijo, držijo pokonci, dajejo upanja, usmerjajo, praznujejo, slavijo … In teh besed je bilo v vseh teh letih res mnogo. Besed zaradi katerih se je splačalo vztrajati.
Vztrajati pa se je splačalo tudi zaradi ljudi, ki smo jih v teh letih spoznali, vzljubili in predstavili. Vam dragi poslušalci in drage poslušalke! Vsak je bil po svoje zaklad, s svojo življenjsko zgodbo, z velikim strokovnim znanjem, z iskrivim pogledom na svet, z mnenjem, ki navdihuje, z rešitvami naših težav, zdravstvenih, kuharskih ali kakšnih drugih.
Zato v teh dneh slavimo obletnico. Spominjamo se naših začetkov. Ker se zavedamo, da je bila potrebna pot, da smo prišli do sem. Ker nismo prišli iz nič, ampak se zavedamo naših korenin. In te korenine so globoke. Prepletene so s čutenjem srca in tudi s slovensko pesmijo, ki ima v našem programu večinsko mesto. Naša pesem je sicer nekoliko otožna, a vendar poživljajoča in navdihujoča. Táka, ki krepi. Prav tako so naš korenine prepletene z žlahtno besedo naših pesnikov in pisateljev, s spomini na našo zgodovino, ki je, čeprav včasih tragična, vendarle zmagovita. Dala nam je svojo državo in na krilih te smo lahko razprli krila in vzleteli, da vam povemo zgodbe tudi z druge strani.
In če smo se že ozrli nazaj, nam pogled od tam uhaja naprej. Ker upamo, da se bo naša skupna pot še nadaljevala. Prepričan sem, da se tam za vogalom nadaljuje, da gre naprej, da se razrašča, širi in prekvaša. Toliko stvari je še, ki si jih lahko podelimo, toliko zgodb, ki si jih še lahko povemo. In te nas bodo kot do zdaj dvigovale in vzbujale navdih in ponos.
Velikokrat ste nam čestitali v teh dneh. Zdaj pa dovolite, da še jaz čestitam vam, našim zvestim poslušalcem posebej Prijateljem Radia Ognjišče, ki nas podpirate z besedo in dejanjem. Morda se ne zavedate kako pomembno vlogo imate, ampak brez vas pač ne bi šlo. Brez zveste poslušalske baze bi bilo naše delo le govorjenje v veter. Hvala dragi poslušalci, radi vas imamo in hvaležni smo vam.
