Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič ne verjame, da bodo ustavne spremembe depolitizirale sodstvo
Spoznanje več | 14.12.2023, 09:15 Alen Salihović
Državni zbor naj bi na decembrski seji odločal o ustavnih spremembah. Zaradi prekinitve seje ustavne komisije bo ta točka umeščena na eno od sej v novem letu. Predlagane spremembe predvidevajo prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov, na predlog Sodnega sveta z državnega zbora, na predsednika republike. Do predloga sta kritična nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič in nekdanji ustavni sodnik in predsednik vrhovnega sodišča dr. Mitja Deisinger.
Namen pobudnikov sprememb naj bi bila depolitizacija postopka imenovanja sodnikov. S tem se ne strinja nekdanji predsednik ustavnega sodišča in upokojeni diplomat dr. Ernest Petrič, ki smo ga gostili v oddajo »Spoznanje več, predsodek manj«. »Sprememba števila članov Sodnega sveta nič ne prispevka ne k politizaciji in ne k depolitizaciji. To, da bo namesto državnega zbora, kjer so izvoljeni predstavniki, ki jih ljudje izvolijo in jim s tem izrazijo zaupanje, to je bistvo demokracije. Da ne bodo poslanci več imenovali tistega, ki ga bo Sodni svet predlagal ampak predsednik oziroma predsednica države tudi to ni nič bistvenega. Tudi predsednik ali predsednica države je politično angažiran in razmišljujoč človek. In nič narobe ni, če jih imenuje predsednik ali pa državni zbor. Bistveno je, kdo predlaga kandidate za sodnike,« je opozoril dr. Petrič.
Pri novi sestavi Sodnega sveta, ki naj bi namesto 11 imel 15 članov, od tega bi jih sedem imenoval državni zbor, osem pa sodni svet, pa je dr. Petrič dejal: »Iz tega tako na splošno rečeno izhaja, da bodo sodniki sami imeli glavno izbiro pri tem, kdo bodo sodniki. Če to ni cehovski pristop, potem ne vem, kaj je cehovski pristop. Sodnike, ki naj bi neodvisno odločali, sodili, uživali neko spoštovanje, kar je pri nas velik problem, kajti ni slabšega za neko državo, če sodstvo ne uživa ugleda in pri nas, naj mi gospodje in gospe sodniki, veliko jih je, ki sijajno delajo, ne zamerijo, da rečem, pri nas sodstvo ne uživa takega ugleda, kot bi ga moralo. Zakaj? Verjetno zaradi njihovih sodb in njihovega dela. In zdaj, mi bomo šli naprej po isti poti. Menda bomo depolitizirali, ampak cehovske narave sodnega sveta, katerega delo sem spremljal tudi kot ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča, to da bodo sodniki še vedno imeli glavno besedo pri izbiri ostalih, drugih, novih sodnikov ne vem, če je to dobro.«
Kritičen je bil tudi do nujnega postopa v državnem zboru. »Pa kaj me najbolj moti je to, da naj bi se to rešilo po nujnem postopku, to je pa enostavno neverjetno. Nujni postopek je takrat, ko je vojna pred vrati, ko je za nami ogromna katastrofa, ko se vse sesuva,« je dejal dr. Petrič.
Nekdanji ustavni sodnik in predsednik vrhovnega sodišča dr. Mitja Deisinger pa je dodal, da naj pristojnost imenovanja sodnikov ostane v državnem zboru, za njihovo izvolitev pa naj bo potrebna dvotretjinska večina. »Najbolj pomembne so volitve v državnem zboru in tukaj bi predlagal, da je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina. Zakaj? Zato, da ena stranka, ali pa ene stranke, ki imajo večino v državnem zboru in obvladujejo vlado in državni zbor ne morejo same odločati. Dvotretjinska večina v državnem zboru bi pri izvolitvi sodnikov povzročila, da voli ena celota tako iz večine kot iz opozicije,« je povedal dr. Deisinger.