Papež ob sklepu sinode: »Hvala za pot, ki smo jo prehodili skupaj, za poslušanje in za dialog.«

Novice 29. 10. 2023, 15:21 Tanja Dominko

V Vatikanu se je danes s slovesnim bogoslužjem, ki ga je v baziliki sv. Petra vodil papež Frančišek, sklenilo 16. redno generalno zasedanje škofovske sinode na temo »Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo«, ki je potekala od 4. oktobra.

Papež Frančišek je pri bogoslužju izhajal iz današnjega evangelija, ki govori o ljubezni do Boga in do bližnjega, ki je srce vsega. V nadaljevanju papež poudari, da Boga ljubimo s čaščenjem in s služenjem. »Častiti namreč pomeni v veri spoznati, da je samo Bog Gospod in da so od nežnosti njegove ljubezni odvisna naša življenja, pot Cerkve, usoda zgodovine. On je smisel življenja.«

Sveti oče je tudi takole dejal: »Kdor časti Boga, zavrača malike, kajti medtem ko Bog osvobaja, maliki zasužnjujejo. Varajo nas in nikoli ne izpolnijo tega, kar obljubljajo, ker so »delo človeških rok«.« Tudi sami, kot pravi papež, včasih zapademo v to mišljenje, da nadzorujemo Boga, da ga želimo podrediti svojim načrtom.

A treba se je boriti proti temu, bodimo pozorni, da se ne bi zgodilo, da bi v središče postavili sebe namesto Njega, nas spodbuja sveti oče. In tudi pastirjem cerkve naroča: »Naj bo za nas, pastirje, središčno: vsak dan posvetimo čas domačnosti z Jezusom, Dobrim pastirjem, pred tabernakljem, častiti. Cerkev mora biti častilka: v vsaki škofiji, v vsaki župniji, v vsaki skupnosti naj se časti Gospod! Samo tako se bomo obrnili k Jezusu in ne k sebi.«

Drugi glagol, ki ga je papež Frančišek omenil pri dopoldanskem bogoslužju, je služiti. Brez vpletenosti v skrb za bližnjega ni ljubezni do Boga, sicer tvegamo farizejstvo. »Morda imamo v resnici veliko lepih idej za prenovo Cerkve, vendar si zapomnimo: častiti Boga in ljubiti brate z njegovo ljubeznijo je velika in trajna prenova. Biti Cerkev čaščenja in Cerkev služenja, ki umiva noge ranjenemu človeštvu, ki spremlja krhke, slabotne in zavržene, ki gre nežno naproti najbolj ubogim.«

 »Gospod nas bo vodil in nam pomagal, da bomo bolj sinodalna in bolj misijonska Cerkev, ki časti Boga in služi ženskam in moškim našega časa s tem, da gre ven in vsem prinaša tolažilno veselje evangelija.« 

Sveti oče je ob tem spomnil na žrtve vojnih grozot; na trpljenje migrantov, na skrite bolečine tistega, ki je ostal sam in v revščini; na tistega, ki nima glasu. Izkoriščati najbolj slabotne je težak greh, težak greh, ki razjeda bratstvo in pustoši družbo, je poudaril papež Frančišek. "Mi, Jezusovi učenci, hočemo v svet prinašati drugačen kvas, kvas evangelija. To je Cerkev, o kateri smo poklicani sanjati: Cerkev, služabnica vseh, služabnica najmanjših. Cerkev, ki nikoli ne zahteva spričevala o »lepem obnašanju«, ampak sprejema, služi, ljubi. Cerkev odprtih vrat, ki je pristanišče usmiljenja.«

V nadaljevanju se je sveti oče obrnil tudi k samemu sinodalnemu procesu, v katerem so, kot je dejal, poslušali drug drugega, predvsem pa so v bogati različnosti prisluhnili Duhu. Celotnega sadu tega procesa še ne vidimo, je poudaril, vendar pa lahko z daljnovidnostjo zremo na obzorje, ki se odpira. »Gospod nas bo vodil in nam pomagal, da bomo bolj sinodalna in bolj misijonska Cerkev, ki časti Boga in služi ženskam in moškim našega časa s tem, da gre ven in vsem prinaša tolažilno veselje evangelija.« Ob koncu se je vsem zahvalil za pot, ki so jo prehodili skupaj, za poslušanje in za dialog.