Sodbe vplivajo na naše življenje mnogo bolj kot si morda mislimo. | (foto: Andre Hunter / Unsplash)
Če ljudi sodite, nimate časa, da bi jih ljubili.
Komentarji Tadej Sadar
Ob zdajšnji situaciji v svetu še posebej radi izbiramo strani – za ali proti cepljenju, za, oziroma proti evtanaziji, za, oziroma proti Rusiji ali Izraelu. Pa ste ob tem pomislili, da pred odločitvijo za oziroma proti, stoji sodba?
Gotovo ste kakšen sodni postopek spremljali vsaj v kakšnem filmu, čeprav, se bojim, da ste ga, ker ste doma v Sloveniji, doživeli tudi že v živo.
Veliko gradiva, priče in tudi kakšni izvedenci, skušajo primer osvetliti z vseh mogočih koncev, da se sodnik lahko dobro odloči.
Zdaj pa ta postopek primerjajmo z našimi vsakodnevnimi sodbami - mimoidočih, sosedov, sodelavcev, sorodnikov, celo naših bližnjih.
Nekomu prilepimo nalepko in že sedimo na sodnem stolu.
Mar nas ni življenje navadilo, da sodimo zgolj še po nalepkah in naslovih? Ne bo vam vzelo več kot 15 minut za potrditev ugotovitve, da niti polovica tistih, ki komentirajo spletne članke, le teh sploh ne prebere, ampak komentira zgolj njihov naslov.
Natančno tako delujemo tudi v življenju. Nekomu prilepimo nalepko in že sedimo na sodnem stolu, čeprav nam je nekdo že pred dva tisoč leti rekel, naj »ne sodimo, če nočemo, da bo sojeno nam!«
Še vedno se nasmehnem ob spominu na par, ki se je v našo sosesko preselil pred leti in je »o njem«, o možu, torej, bilo rečeno, da je član Hare Krišna. Saj, ne, da bi bilo s tem kaj narobe, ampak nalepka je bila za tovrstno raboto zelo primerna. Takšne pač ne moreš spregledati in sodni stol se ponuja kar sam od sebe. Čez čas smo s to družino postali dobri prijatelji in o Hare Krišna seveda ni bilo ne duha ne sluha, sodbe pa so ostale kot nekakšna čudna usedlina v naših življenjih.
Sodbe vplivajo na naše življenje mnogo bolj kot si morda mislimo. Vplivajo na to s kom se družimo, kam potujemo in kaj izbiramo na policah v trgovini. Če dobro pomislimo, na dolgi rok vplivajo celo na naše vrednote.
Niti polovica tistih, ki komentirajo spletne članke, le teh sploh ne prebere.
Ob zdajšnji situaciji v svetu še posebej radi izbiramo strani – za ali proti cepljenju, za, oziroma proti Evtanaziji, za, oziroma proti Rusiji ali Izraelu.
Pa ste ob tem pomislili, da pred odločitvijo za oziroma proti, stoji sodba? In da je pred sodbo razprava? In da mora biti – bolj kot je zadeva zapletena – razprava tudi bolj poglobljena.
Koliko ljudi ima čas in voljo prebrati, npr. članek večkrat nagrajene vojne dopisnice Marthe Gellhorn, ki je leta 1961 objavila poglobljen prispevek s področja Gaze, kjer je obiskala obe sprti strani?
Sodimo pa, Izraelce, Palestince, Ukrajince, Ruse, sosede, prijatelje, sodelavce...
in vedno znova se od naših duš, kot od teflona, odbija stavek Matere Terezije, ki čudovito dopolni oni prvi citat: »Če ljudi sodite, nimate časa, da bi jih ljubili.«
In vendar je prav Ljubezen tista, ki edina lahko reši ta ponoreli svet, te ulice in te domove.
Ne sodite ljudi, ker vam bo zmanjkalo časa, da bi jih ljubili!
