Življenje je in ostaja sveto

Komentarji | 10.10.2023, 12:30 Marjana Debevec

Za nami je izjemno uspešno izpeljan že peti Pohod za življenje. Priznam, da me je bilo po ponedeljkovem incidentu, ko je skupina deklet zmetala po tleh zastavice v spomin na umrle nerojene otroke, kar malo strah, da ne bi do podobnih dogodkov prišlo tudi v soboto. Ko sem se bližala Prešernovemu trgu, pa sem doživela povsem nekaj drugega: iz številnih družin, otrok, mladih, starejših, redovnic, redovnic in duhovnikov je velo veliko veselje in nek globok mir.

Praznično vzdušje je vladalo tudi na tokratnem Pohodu za življenje, ki je bil glas nerojenih, tistih, ki sami še nimajo glasu. Slavili smo življenje, njegovo neizmerno dragocenost in edinstvenost vsakega od nas.

Takšen je odziv kristjana na zlo

Seveda so dogajanje poskušali zmotiti nekateri v črno oblečeni in zamaskirani ljudje, predvsem mlada dekleta, katerih besedil na transparentih si kar ne upam izgovoriti, tako so bila nizkotna.

In vendar se nanje od pet tisoč udeležencev nihče ni odzval z jezo, sovraštvom, ali vsaj z negodovanjem. Ne. Pozdravljali so jih z nasmehom na obrazu, nekateri so zanje v tišini molili. In to je odgovor kristjana na sovraštvo in zlo tega sveta.

Nikoli mi niso rekli, da sem morilka

Ena od pričevalk na Pohodu za življenje Janja Kolenc, ki je tudi sama opravila splav, je povedala: Ko sem prišla na Rahelin vinograd, me nihče ni obsojal. Nikoli mi niso rekli, da sem morilka.

Prav mamica, ki ima za seboj takšno izkušnjo, je lahko z največjo odločnostjo zavrnila laži tistih, ki govorijo, da je splav pravica ženske in da je otrok v materinem telesu le skupek celic, čeprav vemo, da ima že svoj lasten DNK.

Problem ni otrok, ampak okoliščina

Sama je poudarila, da pred splavom ženskam zatrjujejo, da to ni nič takšnega in da bo splav rešil problem. »Ni res,« je dejala, »otrok ni problem, problem so okoliščine, ki jih je treba reševati.«

Prepričujejo jih tudi, da bodo po splavu lahko šle naprej, kot da se ni nič zgodilo. Pa tudi to ni res, je povedala. Spoznala je namreč na desetine žensk, ki so splav obžalovale. Dovolj zgovoren je podatek, da na Rahelin vinograd, kjer se na duhovnih vajah matere spravijo s svojimi splavljenimi otroki, jim dajo ime in doživijo odpuščanje, prihajajo matere (pa tudi očetje) vseh starosti, tudi po 80. letu.

Toliko let, celo desetletij so zaradi prepričevanja, da so storile prav, morale potlačiti svoje trpljenje, ni jim bilo priznano žalovanje.

Ko bi nam prej, kdo to povedal ...

O tem je na Pohodu za življenje pričevala zdravnica Željka Markić, ki je voditeljica Pohoda za življenje na Hrvaškem. Povedala je, da z njimi nenehno prihajajo v stik ženske, ki so imele splav in ga ne morejo preboleti. Večinoma so se zanj odločile zaradi pritiskov iz okolja ali finančnih težav.

»Ko bi nam kdo rekel, kar govorite vi danes tukaj: ne splavite, to je vaš otrok, splav ni rešitev,« jim ponavljajo te ženske.

Bodimo ta sočutna bližina za ženske, dovolimo jim žalovanje, priznajmo jim materinstvo in obstoj njihovega otroka, bi lahko bilo sporočilo teh govork.

Predvsem pa se veselimo življenja. Nikoli ne bodimo proti nikomur, nas je povabil nadškof Stanislav Zore. Bodimo vedno za življenje, za sočutje, za ljubezen, nas je spodbudil.

Ideologije puščajo žrtve, vendar Življenje zmaguje

Res, dogodek kot je Pohod za življenje, je nekaj edinstvenega, kar je treba osebno doživeti. Ljubljano je za en dan preplavilo življenje, ki se mu ni moč upreti.

Razne ideologije lahko vplivajo na ljudi, puščajo za seboj tudi žrtve, vendar bo Življenje na koncu zmagalo, saj izhaja iz Boga, ki je življenje. To smo lahko začutili v soboto v naši prestolnici in to veselje želim prenesti tudi vam, drage poslušalke in spoštovani poslušalci. Ostanimo ljudje upanja in ljubezni v vseh naših okoljih.